Cit atir i jami ma tye

Cit atir ka ma nyuto lok ma tye iye

LOK MA I POK NGEYE | KIT ME LWENY KI PAR

Paro Cente

Paro Cente

Paul, ma tye ki dako ki lutino aryo owaco ni: “I kare ma wel jami omedde i lobowa, cam odoko nok dok welle omedde matek.” En omedde ni, “Warye i lain pi cawa malac, ento pol kare cam tum woko ma nongo peya wao anyim. Kec oweko dano gujony ma nenogi lit dok jo mukene gubedo ka poto i dye gudu. Wel jami ma pigi tego omedde wa i milion ki dok lacen bilion. Me agikkine, cente ma watiyo kwede kerone odok piny ka iporo ki me lobbe mukene. Kiloro account ma mega ki i beng kacel ki incuareny, dok kingolo nyinga ki i pencon.”

Paul

Paul onongo ngeyoni wek jo me ode gukwo, en oniang ni myero eti ki ‘ryeko.’ (Carolok 3:21) En owaco ni, “An onongo amako kontrak me kelo jami ma tiyo ki mac elektwic, ento onongo atiyo tic mo keken ma anongo, kadi bed ki cula manok. Jo mukene onongo gicula ki ginacama nyo jami me ot. Ka ki cula ki cabun bar angwen, atiyo ki bar aryo ento acato mogo. Lacen, awilo lutino gweni 40. I kare ma gudongo, acatogi ci awilo 300 mukene. I ngeye, aloko gweni 50 ki moko anywagi gutiyo aryo ma gitye kilo 50. Apito jo me oda kacel ki luot mukene ki moko man pi kare malac.”

Paul bene onongo ngeyoni keto gen i kom Lubanga obedo gin maber ma ngat mo keken romo timone. Lubanga konyowa ka watimo gin ma en mito. Ma lubbe ki yenyo jami ma mitte pi kwo, Yecu owaco ni: “Cwinywu pe obed katamo lok mapol. Pien . . . Wonwu matye i polo ngeyo ni wumitogi.”​—Luka 12:29-31.

Pud dong lit adada pien Catan ma en aye lamone madit pa Lubanga-ni, obwolo pol pa dano me lungo wigi i yenyo jami me kom. Tam tye ma obwoyo dano adada ma lubbe ki jami ma mitte, mogo gimito ada ento mukene gitamo atama, dok man weko gibedo kipar me yenyo jami ma pigi pe tego. Jo mapol gidonyo i banya, ka dong culone odoko tek ci giniang ni “ngat ma deno lim bedo opii pa won lim.”​—Carolok 22:7.

Jo mukene gimoko tam marac. Paul owaco ni, “Jiranina mapol guweko jo me odigi ki luremgi me cito ka yenyo ‘kwo maber’ i lobo ma woko. Mogo gucito labongo waraga matir atir ma oweko pe gunongo tic mo keken. Pol kare gibedo ka kanne akana ki bot abili dok gibuto i teng gudo. Gin pe gumiyo kare bot Lubanga wek okonygi. Ento kikony pa Lubanga, wan wamoko tamwa me kanyo can lim kacel macalo jo me ot.”

LUB TAM MA YECU OMIYO

Paul omedde ni: “Yecu owaco ni: ‘Pe wubed ki par mapol pi nino ma diki, pien nino ma diki biparo pire kene. Wuwek can me nino acel acel otum ki ninone.’ Pi meno, lega ma onongo alego nino ducu aye ni Lubanga myero ‘ominiwa tin camwa me tin’ wek wabed kwo. * En okonyowa kit ma Yecu ociko kwede. Gin ma tye namba acel ki i kin jami ma wamitogi kare ducu pe wanongo. I nino mo acel, adonyo i lain me wilo cam kun pe angeyo gin ma kitye ka catone. Ento i kare ma ao anyim, aniang ni meno kitye ka cato cak lukulu nyo cak opoto. Pe amaro cak lukulu. Ento obedo ginacama, pi meno wacamo en i otyeno meno. Apwoyo Lubanga matek adada pien pi kare meno ducu luota pe gubuto kec.”

Lubanga ocikke ni: “Pe abiboli, pe abibwoti ata.”​—Jo Ibru 13:5

“Kombeddi-ni kwo dong yot pien lim tye i cingwa. Kwo ma wawok ki i iye-ni opwonyowa ni yat lacang par ma pire tek aye keto gen i kom Lubanga. Ka wamedde ki keto miti pa Jehovah * bedo mukwongo i kwowa, en bikonyowa kare ducu. Waneno ada pa lok ma kicoyo i Jabuli 34:8 ni: ‘tem kong inen ni Rwot [Jehovah] ber. Dano ma ringo laro bote bedo ki yomcwiny!’ Macalo adwogine, wape ki par mapol ka watye i kwo matek.”

Lubanga konyo jo ma lugen me nongo ‘camgi me tin’

“Kombeddi-ni dong waniang maber ni gin ma dano gimito wek gumedde ki kwo pe obedo dog tic nyo cente ento cam. Watye ka kuro kare ma cikke man pa Lubanga bicobbe iye: ‘Cam bene myero ocek mabup i lobone.’ Ento i kare-ni, ‘ka watye ki cam ki ginaruka, jami magi romowa gire.’ Wanongo cukocwiny ki wang Baibul man ma waco ni: ‘Pe wubed jo ma maro lim; jami ma wutye kwede myero oromwu, pien Lubanga yam oloko ni, “Pe abiboli, pe abibwoti ata.” Meno aye gin mumiyo cwinywa tek kun wawaco ni, “Rwot [Jehovah] en lakony mera, pe abibedo ki lworo.”’” *

Niye kikome mitte wek ‘wawot kacel ki Lubanga’ kit macalo Paul ki luote gutimo kwede-ni. (Acakki 6:9) Kadi bed ni watye i can lim i kareni nyo bitimme i anyim, lanen me niye ki ryeko pa Paul-ni pwonyowa gin ma pire tek.

Ento ka peko me ot tye ka keliwa par kono?

^ para. 10 Jehovah aye nying Lubanga kit ma kinyuto kwede i Baibul.