Bwa la ndutu ke̱ moto a mataka nika e mapula nde kwala “ka ni dongame̱n o bwa ndutu mulemlem ka nu ńe o take̱, to̱ dutea ne̱ni o wusano̱ senga ke̱ o we̱le̱ wame̱ne̱ o epol’ao.” Do̱kita Rick Hanson nu mabole̱ maboa ma mulopo mo̱ ná “bwa la ndutu ke̱ nune̱ a mataka le nde ede̱mo di yabanno̱.”

DUTEA TE̱: Ońola nje jeno̱ ná di bwa ndutu ke̱ nune̱ moto a mataka e? Ońola nje mot’a benama a be̱nno̱ yen ede̱mo buka bene̱ bewekedi be̱se̱ e? Bibe̱l e mabola beteledi ná Loba a weki nde moto o bowan bao. (Bebotedi 1:26) Di wekabe̱ nde o bowan ba Loba ninka ná, je ná di be̱ne̱ bede̱mo bao, jembilane̱ pe̱ mo̱ o dime̱ne̱ diwo̱ te̱nge̱. Ońola nika, ponda te̱ moto a mabwano̱ ndutu ke̱ nune̱ a mataka, nde ongwane̱ pe̱ mo̱, e nde o jembilane̱ Muweked’ao ńe nded’a mulema, Yehova Loba.​—Minia 14:31.

Loba a mabwa ndutu ke̱ di mataka, a singe̱ pe̱ je̱ne̱ biso̱ di mataka. Jombwea bana ba Israel ńa kwaṅ, bena ba ta o mukoma ma ngińa o Egipto, ba tombise̱ pe̱ 40 ma mbu ma ndutu o eyaṅ, Bibe̱l e makwala ná: “O ndut’abu ye̱se̱ a ta a bwa ndutu.” (Yesaya 63:9) Maka ná Loba a si ta a bia buka te̱ ndut’abu, nde a ta a bwa ndutu ka babo̱. Mo̱ ná: “Na so̱ṅtan taka labu.” (Bebusedi 3:7) A kwali pe̱ ná: “To̱ nja nu tapi bińo̱, a tapi nde mutonga mam ma diso̱.” (Sakaria 2:8) A mabwa ndutu, ke̱ moto a bwese̱ biso̱ ndutu.

Bibe̱l e mabola biso̱ mbaki ná to̱ná jeno̱ ná di kwese̱ biso̱me̱ne̱ muka, je̱ne̱ pe̱ biana Loba a s’angame̱n bwa ndutu ońol’asu, “Loba a kolo buka mulema masu, a bi pe̱ mambo me̱se̱.” (1 Yohane 3:19, 20) Loba a bi biso̱ buka biso̱me̱ne̱. A bi bwambwam bete̱medi basu, mo̱nge̱le̱ masu, na besengedi basu be̱se̱. A mabwa pe̱ ndutu ke̱ di mataka.

 Bibe̱l e mabola biso̱ mbaki ná

• “O me̱nde̱ bele̱, na Yehova alabe̱, o me̱nde̱ te̱ misea, na mo̱ a kwala ná: ‘Mba nun!’”​—YESAYA 58:9.

• “‘Ebanja na bi njika jo̱nge̱le̱ na be̱nno̱ ońol’ańu, e kwali Yehova, jo̱nge̱le̱ la bwam, seto̱ la bobe, ná lo be̱ mbaki ońola mińa mi maye̱, lo be̱ne̱ pe̱ dipita. Lo me̱nde̱ bele̱ mba, na bińo̱ lo timba, lo me̱nde̱ so̱so̱me̱ye̱ mba, na mba na sengane̱ bińo̱.’”​—YEREMIA 29:11, 12.

• “O ko̱te̱le̱ miso̱di mam o joki lo̱ngo̱. Nga mi si tilabe̱ o kalat’ango̱?”​—MYENGE 56:9.

Mo̱ di bi te̱ ná Loba a mabwa ndutu ke̱ di mataka nika ńe ná ńongwane̱ biso̱ o lembe̱ mitakisan e? Jombweye nje e po̱yedi Maria:

“Na bo ndutu jita, ne̱ne̱ pe̱ ná longe̱ le ka ni si te̱m na sim ponda na bo̱lo̱ne̱no̱ mun’am ńa mome ńa 18 la mbu nu bou pol’a ńambe mbu miba. Na ta na lingane̱ Yehova ná a si boli to̱ lambo o bo̱lise̱ mo̱!

“Mbu mutoba ombusa ponda, diko̱m la ndolo na la ndedi diwo̱ o mwemba di lambe̱ye̱ mba toi, ná langwea mo̱ ná na me̱ne̱ ná Yehova a si to̱ndi mba. Ombusa mo̱ sengane̱ mba pond’a bwaba esibe̱ ke̱ mba ekwali o mudumbu, na mo̱ a langea mba epas’a 1 Yohane 3:19, 20 yena e tapi mba jita, e makwale̱ ná: ‘Loba a kolo buka mulema masu, a bi pe̱ mambo me̱se̱.’ A tele̱ye̱ mba ná Yehova a maso̱ṅtane̱ ndut’asu.

“To̱ na nika, e ta mba ndutu o jese̱le̱ malinga! Na mba ná langa Myenge 94:19, mi makwale̱ ná: ‘Ponda mitaka ma jita mi mabe̱no̱ oteten am, belo̱ko̱medi bo̱ngo̱ be membe̱ mudī mam.’ Na sengi nde biana y’epasi e ta nde e tilabe̱ ońol’am! Na kusi jita la lo̱ko̱mea ponda na langwedino̱ Yehova mutaka mam, kana ná bino̱ ná a masenga na so̱ṅtane̱ pe̱ biso̱.”

E se̱ lo̱ko̱mea nika ńeno̱ o bia ná Loba a maso̱ṅtane̱ biso̱, ná a mabwa pe̱ ndutu ońol’asu! Nde ońola nje so̱ take ńeno̱ jita e? Mo̱ ye nde ońolana Loba a mako̱kise̱ biso̱ ońola beboledi basu ba bobe e? Mo̱ Loba a me̱nde̱ bo̱le̱ take ńe̱se̱ e? Milopo m’ekwali mi bupe̱ mi me̱nde̱ jalabe̱ min myuedi.