Shi kɛya he ni ato saneyitsei lɛ anaa yɛ lɛ

Shi kɛya he ni ato saneyitsei lɛ anaa yɛ lɛ

Anyɛ Akane Blema Wolokpo Ko

Anyɛ Akane Blema Wolokpo Ko

No mli lɛ ehiii wolokpo ni eshã nɛɛ ni ayana yɛ Ein Gedi yɛ afi 1970 lɛ kanemɔ. Nyɛsɛɛ nɛɛ be ni akɛ shwɛde ko kane nɔ ni aŋma yɛ nɔ lɛ, ana akɛ emli niŋmai lɛ jɛ 3 Mose lɛ mli, ni Nyɔŋmɔ gbɛ́i lɛ yɛ mli

YƐ AFI 1970 lɛ, mɛi ni tsaa shi kɛtaoɔ blema nibii lɛ yana wolokpo ko ni eshã yɛ Israel yɛ akrowa ko ni yɔɔ Ŋshɔ Ni Egbo lɛ anaigbɛ ni atsɛɔ lɛ Ein Gedi lɛ. Amɛna wolokpo lɛ be ni amɛtsaa shi kɛtaoɔ nibii yɛ akrowa nɛɛ ni eeenyɛ efee akɛ akɛ la shã yɛ aaafee afi 500 Ŋ.B. kɛmiimɔ afi 550 Ŋ.B. lɛ mli lɛ. Be ni amɛtsaa shi lɛ, amɛna kpeehe ko, ni kpeehe lɛ mli amɛna wolokpo lɛ yɛ. Bɔ ni wolokpo lɛ eshã lɛ hewɔ lɛ, anyɛɛɛ akane, ejaakɛ kɛ́ aka akɛ abaagbele mli lɛ, fɛɛ baagbɛ. Shi dromɔ naa lɛ, nyɛsɛɛ nɛɛ shwɛde ko eye ebua ni anyɛ akane nɔ ni yɔɔ wolokpo lɛ nɔ.

Mɛni aŋma yɛ wolokpo lɛ nɔ? Aŋma 3 Mose lɛ klɛŋklɛŋ yitso lɛ mli wiemɔi komɛi yɛ nɔ, ni akɛ Tetragrammaton lɛ, ni ji Hebri niŋmaa okadii ejwɛ ni damɔ shi kɛhã Nyɔŋmɔ gbɛ́i lɛ, etsu nii yɛ mli shii abɔ. Eeenyɛ efee akɛ, aŋma wolokpo nɛɛ nɔ wiemɔi lɛ yɛ aaafee afi 50 Ŋ.B. kɛmiimɔ afi 400 Ŋ.B., ni tsɔɔ akɛ, etsɛ fe Hebri Biblia wolokpoi fɛɛ ni yɔɔ ŋmɛnɛ lɛ, akɛ ja Ŋshɔ Ni Egbo Wolokpoi lɛ ni ana yɛ Qumran lɛ. Nuu ko ni ŋmalaa saji yɛ adafitswaa wolo ko ni atsɛɔ lɛ The Jerusalem Post lɛ mli, ni atsɛɔ lɛ Gil Zohar lɛ wie akɛ: “Be ni anako 3 Mose lɛ he wolokpo ni ayana yɛ Ein Gedi lɛ, kɛ́ akɛ Biblia wolokpoi ni ana lɛ ateŋ nɔ ni etsɛ fe fɛɛ, ni ji Ŋshɔ Ni Egbo Wolokpoi ni aŋmala yɛ aaafee afi 100 D.Ŋ.B. lɛ, shwie afã lɛ, wolokpo ni etsɛ fe fɛɛ lɛ ji Aleppo Kodɛs lɛ ni aŋma yɛ aaafee afi 930 Ŋ.B. lɛ.” Biblia wolokpoi ahe nilelɔi kɛɛ wolokpo nɛɛ mli niŋmai lɛ hãa anaa akɛ, Masoretebii lɛ kɛ afii akpei abɔ “baa Hebri Ŋmalɛ lɛ yi jogbaŋŋ kɛtsɔ eŋmalamɔ nɔ, ni tɔmɔi ni amɛtɔ̃ yɛ eŋmaa mli lɛ tsakeko shishinumɔ ni yɔɔ wiemɔi lɛ asɛɛ lɛ.”