Inda koshikalimo

Omolwashike Eendombwedi daJehova hadi dana Ouvalelo wOmwene monghedi ya yooloka ko kwaayo yomalongelokalunga amwe?

Omolwashike Eendombwedi daJehova hadi dana Ouvalelo wOmwene monghedi ya yooloka ko kwaayo yomalongelokalunga amwe?

 Ohatu kala twa kanghamena filufilu kOmbiibeli, ngeenge hatu dana Ouvalelo wOmwene, oo hau ifanwa yo “Oshililo shOmwene,” Ouvalelo waxuuninwa nosho yo Edimbuluko lefyo laJesus. (1 Ovakorinto 11:20) Mepingafano naasho, omahongo mahapu neenghedindjikilile domalongelokalunga amwe, odo hava shikula ngeenge tava dana edimbuluko lefyo laJesus, inadi kanghamena kOmbiibeli.

Elalakano

 Elalakano lOuvalelo wOmwene olo okudimbuluka Jesus, hatu ulike olupandu molwaashi a fya ponhele yetu. (Mateus 20:28; 1 Ovakorinto 11:24) Edimbuluko kali fi esakramente, ile onghulunghedi yopalongelokalunga yokuhonga ovanhu oinima ngaashi efilonghenda, ile ediminepo lomatimba. a Ombiibeli otai hongo kutya omatimba etu otaa dulu ashike okudimwa po, ngeenge otu na eitavelo muJesus, ndele hamolwokudiinina onghedindjikilile yopalongelokalunga. — Ovaroma 3:25; 1 Johannes 2:1, 2.

Edimbuluko oli na okudanwa lungapi?

 Jesus okwa lombwela ovahongwa vaye va kale hava dimbuluka Ouvalelo wOmwene, ndele ina popya kondadalunde kutya olungapi. (Lukas 22:19) Vamwe ove udite kutya ove na okudimbuluka Ouvalelo wOmwene omwedi keshe. Ofimbo vamwe ohave shi ningi oshivike keshe, efiku keshe, oikando ihapu efiku keshe, ile pomhito keshe opo omunhu e wete tashi wapalele. b Apa otapa shikula oinima imwe oyo tu na okudiladila kuyo.

 Jesus okwa dika po Ouvalelo wOmwene mefiku lOpaasa yOvajuda, nokwa ka fya lwanima mefiku omo tuu omo. (Mateus 26:1, 2) Osho kasha li sha ningwa ashike oshitwe lipuma. Omishangwa oda faafanifa eyambo laJesus nodjona, ile nodi yOpaasa. (1 Ovakorinto 5:7, 8) Opaasa oya li hai danwa lumwe omudo keshe. (Exodus 12:1-6; Leviticus 23:5) Sha faafana, Ovakriste c votete ova li hava dana Edimbuluko lefyo laJesus lumwe omudo keshe, nEendombwedi daJehova ohadi shikula oshihopaenenwa osho shopaMbiibeli.

Efiku nosho yo efimbo

 Oshihopaenenwa osho sha tulwa po kuJesus itashi tu kwafele ashike tu shiive oikando oyo tu na okudimbuluka efyo laye, ndele otu shiive yo efiku nosho yo efimbo lEdimbuluko. Okwa li a dika po Edimbuluko olo konima yeningino letanga mo 14 aNisan 33 O.P., efiku olo tali tu kumwe nokalindeli kOmbiibeli. (Mateus 26:18-20, 26) Ohatu twikile okudana Edimbuluko mefiku olo, omudo keshe, hatu hopaenene Ovakriste d votete.

 Nonande 14 aNisan 33 O.P., okwa li Etitano, efiku olo otali dulu okuwila mefiku limwe li lili loshivike, omudo keshe. Ohatu shikula efiku omo mwa wila 14 aNisan omudo keshe hatu longifa onghedi ya faafana naayo ya li ya longifwa pefimbo laJesus, ponhele yokulongifa onghedi oyo ya kanghamena kokalindeli kokunena kOvajuda. e

Omungome nomaviinyu

 Eshi Jesus a dana edimbuluko oshikando shotete, okwa longifa omungome inau ya efulika nomaviinyu matilyana, oyo ya xupa po pouvalelo wOpaasa. (Mateus 26:26-28) Ohatu shikula oshihopaenenwa shaye, eshi hatu longifa omungome inau ya onhafi, ile efulika, ile inau lumbakanifwa nasha nosho yo omaviinyu matilyana inaa lumbakanifwa nasha, ndele hanojuusa yomandjebele, ile omaviinyu a tulwa oshuuka, ile oinyenyepeki vali imwe.

 Omalongelokalunga amwe ohaa longifa omungome wa ya onhafi, ile efulika. Ndele onhafi, luhapu oya longifwa mOmbiibeli tai faneke oulunde nosho enyonauko. (Lukas 12:1; 1 Ovakorinto 5:6-8; Ovagalati 5:7-9) Onghee hano, omungome uhe na onhafi noinau lumbakanifwa na sha, oo ashike tau dulu okufaneka olutu laKristus lihe na oulunde. (1 Petrus 2:22) Onghedindjikilile ikwao oyo itai tu kumwe nOmbiibeli oyo okulongifa omeva omandjebele, ponhele yomaviinyu. Eengeleka dimwe ohadi ningi ngaho, molwaashi oda kelela okulongifa oikunwa yoalkoholi, ehongo lavo olo lihe li pamishangwa. — 1 Timoteus 5:23.

Omadidiliko itaa ulike ombelela nohonde yo venevene

 Omungome inau ya onhafi nosho yo omaviinyu matilyana, oo haa kala pEdimbuluko, oku li omadidiliko oo taa faneke olutu nohonde yaKristus. Inaa lundulukila, ile a lumbakanifwa mumwe nombelela nosho yo nohonde yaye yo venevene pashikumwifilonga, ngaashi vamwe va itavela. Natu kala taleni komishangwa, odo tadi tu kwafele tu ude ko oshinima osho.

  •   Ngeno Jesus okwa li a lombwela ovahongwa vaye va nwe ohonde yaye, kungaho ngeno okwe va lombwela va teye omhango yaKalunga i na sha nokulongifa ohonde. (Genesis 9:4; Oilonga 15:28, 29) Ashike Jesus ita dulu okuninga ngaho. Ke na fiku nandenande a lombwele vamwe va nyone omhango yaKalunga i na sha nohonde oyo iyapuki. — Johannes 8:28, 29.

  •   Ngeno ovayapostoli ova li va nwa ohonde yaJesus yo venevene, ngeno ina popya kutya ohonde yaye ‘otai ka tilwashi,’ osho tashi ulike kutya eyambo laye opo la li tali ka ningwa. — Mateus 26:28.

  •   Eyambo laJesus ola ningwa “lumwe aluke.” (Ovaheberi 9:25, 26) Ashike ngeno omungome nosho yo omaviinyu oya li ya shituka ombelela nohonde yaye eshi va li pOuvalelo wOmwene, ngeno ovo hava kufa ombinga ova li ve na okukala tava endulula eyambo olo.

  •   Jesus okwa ti: “Kaleni hamu shi ningi okudimbuluka nge,” ndele ina tya “eyambo lange.” — 1 Ovakorinto 11:24.

 Ovo va itavela kutya omungome nosho yo omaviinyu oya li ya shituka ohonde nolutu laJesus lo venevene, ehongo lavo olo ove li kanghamekela keevelishe donhumba dOmbiibeli. Pashihopaenenwa, momatoloko mahapu Ombiibeli, Jesus okwa popiwa mo ta popi kombinga yomaviinyu ta ti: “Olo ohonde yange.” (Mateus 26:28) Ashike eendjovo daJesus otadi dulu yo okutolokwa ngaha: “Otali faneke ohonde yange,” “Oli lile po ohonde yange,” ile “Otali ulike kohonde yange.” f Ngaashi ha ningi luhapu, Jesus okwa li ha hongo ta faafanifa oinima. — Mateus 13:34, 35.

Oolyelye hava kufa ombinga?

 Ngeenge tu li Eendombwedi daJehova hatu dana Ouvalelo wOmwene, ovanhu ashike vanini vomufye hava kufa ombinga mokulya omungome nosho yo mokunwa omaviinyu. Omolwashike mbela?

 Omolwohonde yaye oyo ya tika, Jesus okwa dika po ‘ehangano lipe,’ olo la pingena po ehangano olo Jehova Kalunga a li ninga noshiwana shaIsrael shonale. (Ovaheberi 8:10-13) Ovo ve li mehangano olo lipe, ovo ashike hava kufa ombinga mokulya omungome nokunwa omaviinyu pEdimbuluko. Ovo va kwatelwa mehangano olo, havaKriste aveshe, ndele ovovo ashike “va ifanwa” monghedi ye likalekelwa kuKalunga. (Ovaheberi 9:15; Lukas 22:20) Ovanhu va tya ngaho otava ka pangela pamwe naKristus meulu. Ombiibeli oya popya kutya ovanhu ashike 144 000 tava mono oufembanghenda oo. — Lukas 22:28-30; Ehololo 5:9, 10; 14:1, 3.

 Kakele ‘kokangudu kanini’ kaavo va ifanwa va ka pangele pamwe naKristus, vahapu vomufye ove na eteelelo lokukala oshitukulwa ‘shongudu inene,’ oyo tai ka kala nomwenyo waalushe kombada yedu. (Lukas 12:32; Ehololo 7:9, 10) Nonande ovo tu na eteelelo loku ka kala kombada yedu ihatu kufa ombinga momadidiliko pEdimbuluko, ohatu kala po, opo tu ulike olupandu omolwekuliloyambo olo Jesus a ninga ponhele yetu. — 1 Johannes 2:2.

a O-Cyclopedia yaMcClintock naStrong, Embo 9, epandja 212, oya ti: “Outumbulilo esakramente inau popiwa mo mEtestamenti Lipe, ile oshitya shOshigreka μυστήριον [mysteʹrion] inashi popiwa mo sha yukifwa kutya nee okeninginifo, ile okouvalelo wOmwene, ile nande okedimbuluko limwe vali.”

b Omatokolo amwe Eembiibeli okwa longifa outumbulilo “alushe” tau ulike kOuvalelo wOmwene, noutumbulilo wa tya ngaho, owa tolokwa tau ulike koikando oyo ouvalelo u na okudanwa. Ashike ediladilo li li mondjila li na sha noutumbulilo womelaka lopehovelo moshikundafanwa eshi, oo “ngeenge,” ile “efimbo keshe.” — 1 Ovakorinto 11:25, 26.

c Tala o-The New Schaff-Herzog Encyclopedia of Religious Knowledge, Embo 4, epandja 43-44 nosho yo o-Cyclopedia yaMcClintock naStrong, Embo 8, epandja 836.

d Tala o-The New Cambridge History of the Bible, Embo 1, epandja 841.

e Omwedi waNisan, pakalindeli kOshijuda kopaife, ohau hovele oshita nomwedi mupe wopaunongononi, ndele monale hasho sha li ngaho pefimbo laJesus. Ponhele yaasho, omwedi waNisan owa li hau hovele, ngeenge omwedi mupe wa monika oshikando shotete muJerusalem, osho hashi kwata efiku, ile shi dulife po, konima eshi omwedi mupe wopaunongononi wa hovela. Nomolwaasho efiku omo Eendombwedi daJehova hadi ningi Edimbuluko la yooloka ko kefiku olo Ovajuda kunena hava dana Opaasa.

f Tala A New Translation of the Bible, yaJames Moffatt; The New Testament​—A Translation in the Language of the People, yaCharles B. Williams; nosho yo The Original New Testament, yaHugh J. Schonfield.