Skip to content

Al lor tablo konteni

Eski Ledikasion ek Kas Kapav Garanti Ou enn Pli Bon Lavenir?

Eski Ledikasion ek Kas Kapav Garanti Ou enn Pli Bon Lavenir?

Boukou panse ki bann dimounn ki ena enn gran ledikasion ek ki ris, zot ena enn pli bon lavenir. Zot panse ki si enn dimounn al liniversite, sa pou kapav ed li pou vinn enn pli bon dimounn, enn pli bon travayer, ek enn pli bon sitwayen. Zot osi panse ki enn bon ledikasion kapav ed enn dimounn pou gagn enn bon travay ki pey pli bien, ek lerla, kan zot gagn boukou kas, sa pou rann zot ere.

SWA KI BOUKOU DIMOUNN FER

Get seki Zhang Chen, ki res dan Lasinn, dir: “Mo ti panse ki mo ti bizin gagn enn degre liniversite pou ki mo nepli pov ek ki se enn travay ki pey bien ki ti pou permet mwa ena enn lavi ki ere.”

Boukou dimounn anvi al dan bann gran-gran liniversite, ki dan lezot pei, zis pou ena enn meyer lavi. Sa tandans-la ti pe kontign ogmante ziska ki COVID-19 finn rann sa difisil pou ki bann dimounn vwayaze. An 2012, enn rapor l’Organisation de coopération et de développement économiques dir: “52% bann etidian ki al etidie dan enn lot pei zot sorti Lazi.”

Bien souvan, bann paran fer bann gran-gran sakrifis pou ki zot bann zanfan kapav al liniversite dan enn lot pei. Qixiang, ki res dan Taywan, dir: “Mo bann paran pa ti ris, me zot finn avoy zot toule kat zanfan Letazini pou fer liniversite.” Pou pey liniversite, so fami, parey kouma bann lezot fami, inn bizin fer boukou det.

ESKI LEDIKASION KAPAV VREMEM DONN OU ENN BON LAVENIR?

Bien souvan bann ki’nn rod gagn larises ek fer bann gran-gran letid, zot inn dekonserte

Ledikasion kapav amelior nou lavi dan plizir fason, me kanmem sa, bann zelev pa touletan gagn seki zot ti pe rode. Par exanp, mem si pandan boukou lane zot finn fer bann gran sakrifis ek pran kas prete pou kapav al aprann, boukou pa reisi gagn travay ki zot ti pe rode. Dan enn rapor ki’nn pibliye par Business Times Singapore, Rachel Mui dir: “Deplizanpli bann ki ena enn degre pa pe reisi gagn enn travay.” Jianjie, enn misie ki’nn fer bann gran-gran letid ek ki res dan Taywan, dir: “Boukou pena swa apart aksepte enn travay ki pena okenn lien avek seki zot finn aprann.”

Mem bann ki’nn gagn enn travay dan domenn ki zot ti anvi, finn trouve ki zot lavi pa exakteman kouma zot ti panse li pou ete. Kan li ti fini liniversite, dan Lerop, Niran, ki res Thailand, ti gagn enn travay dan so domenn. Li dir: “Kouma mo ti atann, gras-a mo degre mo’nn gagn enn travay avek enn gro lapey. Me selman, akoz sa, mo ti bizin travay boukou ek pas pli boukou letan dan travay. Ek finalman, konpagni finn met deor laplipar anplwaye, parmi mwa osi. Sa finn fer mwa realize ki pena okenn garanti dan okenn travay.”

Mem bann dimounn ki ris ouswa ki’nn reisi gagn enn swadizan bon lavi, zot ena bann problem familial, bann problem lasante, ek bann problem larzan. Katsutoshi, ki res Zapon, rekonet: “Mo ti ena enn ta kas, me mo ti touzour malere parski lezot ti zalou mwa ek ti tret mwa dan enn move fason.” Lam, enn madam ki res Vietnam, dir: “Boukou dimounn rinte pou gagn enn bon travay ek gagn boukou kas parski zot panse ki sa li enn sekirite pou zot. Me an realite, zot plis trakase, zot tom malad ek vinn depresif.”

Parey kouma Franklin, boukou dimounn finn konpran ki dan lavi ena bann kitsoz ki pli inportan ki gagn enn gran ledikasion ek larises. Plito ki zot galoup deryer bann kitsoz materyel, sertin dimounn panse ki pou gagn enn pli bon lavenir, zot bizin vinn enn bon dimounn ek fer bann bon kitsoz pou lezot. Eski sa kalite lavi la pou garanti ou enn pli bon lavenir? Prosin lartik pou koz lor la.