Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Omolwashike Oombiimbeli dhi li ko odhindji kunena?

Omolwashike Oombiimbeli dhi li ko odhindji kunena?

Omolwashike pu na omatokolo ogendji gOombiimbeli kunena? Mbela omatoloko omape owu wete taga kwathele aantu yu uve ko Ombiimbeli nenge otage ya imbi ye yi uve ko? Ngele owi ilongo kombinga yaamboka ye ga toloka nonokutya omolwashike ye ga tolokele, otashi ke ku kwathela wu ga konakone nawa.

Ihe tango natu uve kutya olye a nyola Ombiimbeli ndjoka ya nyolwa tango nokwe yi nyola uunake?

OMBIIMBELI NDJOKA YA NYOLWA TANGO

Ombiimbeli oya topolwa miitopolwa iyali. Oshitopolwa shotango oshi na omambo 39 ga nyolwa “oohapu dhaKalunga.” (Aaroma 3:2) Kalunga okwa li a wilike nombepo ondjapuki aalumentu aadhiginini ye ga nyole muule womimvo 1 100 lwaampono, okuza mo 1513 K.E.N. sigo okonima yomumvo 443 K.E.N. Oye ga nyola unene mOshihebeli, nomolwaashono hagi ithanwa Omanyolo gOshihebeli, ngoka ga tseyika nawa ge li Etestamendi Ekulu.

Oshitopolwa oshitiyali oshi na omambo 27 nago ga nyolwa ‘oohapu dhaKalunga.’ (1 Aatessalonika 2:13) Kalunga okwa li a wilike aalongwa aadhiginini yaJesus Kristus ye ga nyole muule womimvo 60 lwaampono, okuza mo 41 E.N. sigo omo 98 E.N. Oye ga nyola unene mOshigreka, nomolwaashono hagi ithanwa Omanyolo gopaKriste gOshigreka, ngoka ga tseyika nawa ge li Etestamendi Epe.

Ombiimbeli ayihe kumwe oya thikama po momambo ngoka 66 ga nyolwa kohi yewiliko lyombepo ondjapuki noyi li etumwalaka lyaKalunga ndyoka a nyolela aantu. Ihe omolwashike pwa tolokwa Oombiimbeli dhilwe? Omolwomatompelo gatatu taga landula:

  • Opo aantu ya vule oku yi lesha melaka ndyoka ya yama.

  • Opo omapuko ngoka ga tulwa mo kwaamboka ye yi nyolulula ga kuthwe mo noku yi kaleka ngaashi ya li petameko.

  • Opo yi nyolwe melaka ndyoka hali popiwa pethimbo mpoka.

Natu taleni omatompelo ngoka nkene ga li ga tulwa miilonga momatoloko gaali gotango.

O-SEPTUAGINT YOSHIGREKA

Omimvo 300 manga Jesus inee ya kombanda yevi, aalongwantu Aajuda oya tameke okutoloka Omanyolo gOshihebeli mOshigreka. Etoloko ndika olya kala hali ithanwa o-Septuagint yOshigreka. Olya li lya tolokelwa shike? Opo li kwathele Aajuda oyendji mboka ya li haya popi Oshigreka pethimbo mpoka yu uve ko ‘omanyolo omayapuki,’ yi iyuthe kugo noya kale ye ga hole. — 2 Timoteus 3:15.

O-Septuagint oya li wo ya kwathele oyendji mboka kaaye shi Aajuda naapopi yOshigreka yu uve ko shoka Ombiimbeli tayi ti. Ngiini mbela? Omuprofesoli W. F. Howard okwa ti: “Omimvo 2 000 nasha lwaampono dha ka pita [o-Septuagint] oya ningi Ombiimbeli yOngeleka yAakriste, ndjoka ya li yi na aatumwa haya yi moosinagoga ‘tayu ulukile aantu momanyolo kutya Jesus oye Mesiasa.’” (Iilonga 17:3, 4; 20:20) Omulongwantu gwOmbiimbeli F. F. Bruce okwa ti kutya ndyoka olyo etompelo limwe molwaashoka Aajuda oyendji konima yethimbo “inaaya ka kala we ye hole o-Septuagint.

Sho aalongwa yaJesus ye ende taya mono Omanyolo gopaKriste gOshigreka, oye ga tula kumwe netoloko lyo-Septuagint lyOmanyolo gOshihebeli, nokungawo oga ningi Ombiimbeli yi igwana po ndjoka hatu longitha kunena.

O-VULGATE YOSHILATINA

Konima yomimvo 300 lwaampono sho Ombiimbeli ya pwa nale okunyolwa, omulongwantu gwopalongelokalunga, Jerome, okwa toloka po Ombiimbeli mOshilatina, ndjoka konima yethimbo ye ki ithanwa Latin Vulgate. Ngele opwa li nale Oombiimbeli dhilwe dha tolokwa mOshilatina, omolwashike nduno pwa li pwa pumbiwa ishewe etoloko epe? The International Standard Bible Encyclopedia oya ti kutya Jerome okwa li a hala okwoopaleka “omautumbulilo ga puka, omapuko ngoka gi igalala niinima mbyoka ya gwedhwa mo nenge ya kuthwa mo inaashi pumbiwa.”

Jerome okwa li o opaleke omapuko ngoka ogendji. Ihe konima yethimbo, aakwangeleka oya nyenyeta kombinga yasho. Oya ti kutya Ombiimbeli yo-Latin Vulgate oyo owala ya taambwa ko, nosho sha kala ngawo uule womimvo omathele. Pehala lyokukwathela aantu yu uve ko Ombiimbeli, etoloko lyo-Vulgate olye shi ningi oshidhigu kuyo ye yi uve ko, oshoka konima yethimbo aantu oyendji inaya ka kale we ye shi Oshilatina.

OMATOLOKO GALWE OMAPE

Mokweendela ko kwethimbo, aantu oya tsikile okutoloka Oombiimbeli dhilwe, ngaashi Ombiimbeli ya tseyika nawa hayi ithanwa Syriac Peshitta ndjoka ya tolokwa pwa pita omimvo 1 600 lwaampono. Ihe okonima owala ngashingeyi pwa pita omimvo 600 nasha, aantu ya kambadhala okutoloka po Oombiimbeli dhilwe, opo aantu oyendji ya kale ye na Ombiimbeli melaka ndyoka ya yama.

Omimvo 600 nasha dha ka pita, moIngilanda, John Wycliffe okwa tameke okutoloka Ombiimbeli mOshiingilisa ndjoka naantu yowala ya li taya vulu okuuva ko. Nziya konima yaashono, omikalo dhokunyanyangidha dhaJohannes Gutenberg odha pe ompito aalongwantu yOmbiimbeli ya nyanyangidhe noya andjaganeke Oombimbeli oompe momalaka ogendji ga yoolokathana ngoka haga popiwa moEuropa.

Sho omatoloko ogendjigendji gOshiingilisa ga holoka, aagandji yuusama oya kala tayi ipula kutya omolwashike Ombiimbeli yi na okutolokwa melaka lya faathana lwiikando oyindji. Omimvo 300 nasha dha ka pita, omusita Omwiingilisa John Lewis okwa nyola a ti: “Molwaashoka elaka ohali kulupa noihali kala we li uvitiwe ko, Omatoloko omakulu oga pumbwa okutolokululwa, opo ga nyolwe melaka ndyoka hali popiwa nolyu uvitiwe ko kepipi lyongashingeyi.”

Kunena, aalongwantu yOmbiimbeli otaya vulu lela okutolokulula omatoloko omakulu. Oyu uvite ko nawa omalaka gonale moka Ombiimbeli ya li ya nyolwa. Oye na wo omanyolo omakulu gOmbiimbeli ge na oshilonga ngoka opo ga monika omimvo ndhika. Shika oshe ya kwathela ya tseye nkene Ombiimbeli ya li ya nyolwa petameko.

Onkee ano, otashi kwathele lela sho pu na Oombiimbeli oompe dha tolokululwa. Odhoshili kutya otwa pumbwa okukotokela dhimwe dhomudho. Ihe ngele mboka ye dhi toloka oyi inyengithwa kohole yokuhola Kalunga, nena shoka ya toloka otashi vulu okukala ekwatho enene kutse.