Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

 POLEDIŠANO | PAOLA CHIOZZI

Setsebi sa Tshepedišo ya Dikhemikhale tša Mmele se Hlalosa Tumelo ya Sona

Setsebi sa Tshepedišo ya Dikhemikhale tša Mmele se Hlalosa Tumelo ya Sona

Ngaka Paola Chiozzi o na le nywaga ya ka godimo ga e 20 a šoma bjalo ka rathutaphedi wa dimolekule Yunibesithing ya Ferrara kua Italy. Phafoga! e mmotšišitše dipotšišo mabapi le thutamahlale ya gagwe le tumelo ya gagwe.

Re botše ka setlogo sa gago.

Tate e be e le molokiši wa dieta, gomme mma o be a šoma polaseng. Eupša nna ke be ke nyaka go ba rathutamahlale. Matšoba a mabotsana, dinonyana le dikhunkhwane tšeo di bego di dikologile legae la gešo di be di nkgahla. Ke be ke nagana gore di be di tšweleditšwe ke motho yoo a lego bohlale go feta batho ka moka.

Ka gona na o be o dutše o dumela go Mmopi?

Aowa. Ge e le gabotse, ke ile ka thoma go belaela ka Modimo ge ke be ke sa le ngwana. Tate o ile a bolawa ke bolwetši bja pelo go sa letelwa, gomme ka ipotšiša gore, ‘Ke ka baka la’ng Mmopi wa dilo tše botse ka tsela ye a dumelela tlaišego le lehu?’

Na thuto ya gago ya thutamahlale e ile ya go thuša go hwetša karabo?

Mathomong go be go se bjalo. Ge ke be ke eba rathutaphedi wa dimolekule, ke ile ka thoma go ithuta ka lehu—lehu le le tlwaelegilego le le le rugantšwego la disele tšeo e lego karolo ya mebele ya rena. Le ga se lehu leo le sa laolegego la disele leo le bakago go ruruga le sešo sa go keka. Go fihla nywageng e sego kae e fetilego, borathutamahlale ba be ba sa šetše tshepedišo ye, gaešita le ge e le bohlokwa go boemo bja rena bja tša maphelo.

Ke ka tsela efe go nyakegago gore disele di hwe ka tsela e rulagantšwego?

Go ba gona, mebele ya rena e na le disele tše dinyenyane-nyenyane tše dibilione. Ge e le gabotse, ka moka ga tšona di swanetše go hwa le go tšeelwa legato ke tše dingwe. Mohuta o mongwe le o mongwe wa disele o na le nako yeo o swanetšego go e phela; tše dingwe di tšeelwa legato ke tše dingwe dibekeng tše dingwe le tše dingwe tše mmalwa, gomme tše dingwe ka morago ga nywaga e mmalwa. Tshepedišo ya mebele ya rena ya go hwa mo go rulagantšego ga disele e swanetše go laolwa ka tsela e phagamego e le gore go dule go ena le tekatekano e botse magareng ga go hwa ga disele le go bopega ga tšona.

 Go ka senyega kae?

Dinyakišišo tše dingwe di bontšha gore ge disele di sa hwe ka tsela e swanetšego, motho a ka ba le rheumatoid arthritis (bolwetši bja marapo) goba kankere. Ka lehlakoreng le lengwe, ge disele di ehwa pele ga nako e swanetšego, seo se ka baka bolwetši bja Parkinson goba bolwetši bja Alzheimer. Nyakišišo ya ka e sepedišana le go nyaka ditsela tša go fodiša malwetši a.

Go ithuta ga gago ka go hwa ga disele go go kgomile bjang?

Go bolela therešo, ke ile ka gakanega. Go be go le molaleng gore tshepedišo ye yeo e makatšago e be e hlamilwe ke motho yoo a nyakago gore re phele gabotse. Ka gona ke be ke sa šaletšwe ke potšišo e rego, Ke ka baka la’ng batho ba tlaišega e bile ba ehwa? Ke be ke sa hwetše karabo.

Eupša o be o kgodišegile gore tshepedišo ya go hwa ga disele mo go rulagantšwego e be e hlodilwe.

Ee. Go raragana ga tshepedišo ye ka moka go a makatša, eupša bothakga bja yona bo bontšha bohlale bjo bo kgethegilego. Ke dumela gore ke bohlale bja Modimo. Ke diriša di-microscope tše matla go ithuta ditshepedišo tše dintši tše di raraganego tšeo di laolago tshepedišo yeo. Ditshepedišo tše dingwe di ka dira gore go be le tshepedišo ya go senya ka metsotswana e sego kae ge e ba go nyakega. Disele di a ipolaya. Tshepedišo ye e hlamilwe gabotse kudu moo e lego gore e a boifiša.

Ka ge mo e nyakilego go ba disele tša rena ka moka di dula di tšeelwa legato ke tše dingwe, go phela ka mo go sa felego go tloga go kgonega

O be o ipotšiša ka Modimo le tlaišego. O hweditše bjang dikarabo?

Dihlatse tše pedi tša Jehofa di ile tša nketela ka gae ka 1991, gomme ka di botšiša gore ke ka baka la’ng re ehwa. Di ile tša mpontšha karabo ya Beibele, e rego: “Ka motho o tee sebe se tsene lefaseng gomme lehu la tsena ka sebe.” (Baroma 5:12) Ge nkabe motho wa mathomo a ile a kwa Modimo, nkabe a ile a phela ka mo go sa felego. Gateetee ke ile ka lemoga gore se se be se dumelelana le seo ke bego ke ithutile sona nyakišišong ya ka. Ge e le gabotse, ke bona gabotse gore Modimo o be a se a rerela batho gore ba hwe. Ka ge mo e nyakilego go ba disele tša rena ka moka di dula di tšeelwa legato ke tše dingwe, go phela ka mo go sa felego go tloga go kgonega.

O kgodišitšwe ke eng gore Beibele ke Lentšu la Modimo?

Ke ile ka ithuta seo Beibele e se bolelago go Psalme 139:16, ge e re: “Mahlo a gago a mpone ke sa thoma go bopega, gomme ka pukung ya gago go be go ngwadilwe ka ga . . . ditho tša ka ka moka.” Bjalo ka setsebi sa tshepedišo ya dikhemikhale tša mmele, ke ithuta tsebišo e tšwago dikarolwaneng tša leabela yeo e ngwadilwego ka gare ga disele tša rena. Mopsalme o tsebile bjang ka dilo tšeo tše di ngwadilwego? Ge ke be ke ithuta Beibele ka mo go oketšegilego, ke be ke kgodišega le go feta gore e buduletšwe ke Modimo.

O ile wa thušwa bjang go kwešiša seo Beibele e se rutago?

Yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa o ile a ithaopela go ithuta Beibele le nna. Mafelelong, ke ile ka ithuta lebaka la Modimo la go dumelela tlaišego. Ke ile ka ba ka ithuta gore Modimo o rerile go “metša lehu ka mo go sa felego,” bjalo ka ge Beibele e bolela. (Jesaya 25:8) Go tla ba bonolo go Mmopi wa rena go dira gore tshepedišo e makatšago ya mebele ya rena e šome ka mo go phethagetšego e le gore re ka thabela bophelo bjo bo sa felego.

O dirišitše bjang tsebo ya gago ya Beibele go thuša ba bangwe?

Go ba gona, ke ile ka ba yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa ka 1995, gomme ga e sa le go tloga ka nako yeo ke be ke boledišana le ba bangwe ka bolokologi ka dilo tšeo ke ithutilego tšona ka Beibeleng. Ka mohlala, motho yo mongwe yoo ke šomago le yena o ile a nyama o šoro ge kgaetšedi ya gagwe e be e ipolaya. Kereke yeo a bego a e tsena e ruta gore Modimo le ka mohla ga a lebalele batho bao ba ipolailego. Eupša ke ile ka mmontšha kamoo Beibele e neago kholofelo ya tsogo ka gona. (Johane 5:28, 29) O ile a homotšega kudu ge a be a ithuta gore Mmopi o na le taba le rena. Mabakeng a bjalo, ke bona gore go boledišana le ba bangwe ka ditherešo tša Beibele go nkgotsofatša go feta thutamahlale!