Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

 PONO YA BEIBELE

Ditoro tše di Tšwago go Modimo

Ditoro tše di Tšwago go Modimo

Na Modimo o dirišitše ditoro go bolela le batho?

“[Moporofeta wa Modimo] Daniele o ile a lora . . . a le malaong. A napa a ngwala toro yeo. A bolela ka botlalo ka ditaba tšeo.” Daniele 7:1.

SEO BEIBELE E SE BOLELAGO

Modimo o ile a fetišetša batho melaetša e bohlokwa ka ditsela tše di fapafapanego. Mehleng ya Beibele, ka dinako tše dingwe o be a diriša ditoro. Eupša tše e be e se ditoro tša ka mehla tše sa kwešišegego le tše sa kwagalego. Ditoro tšeo di tšwago go Modimo di be di kwešišega e bile di na le molaetša o kwagalago. Ka mohlala, torong moporofeta Daniele o ile a bona dibata tšeo di latelanago tšeo di emelago baetapele ba dipolotiki go tloga ka Babilona go fihla mehleng ya rena. (Daniele 7:1-3, 17) Ka go diriša toro, Modimo o ile a botša Josefa wa Natsaretha, yo e lego tatago Jesu wa mogodiši gore a tšhabele Egipita le mosadi wa gagwe le ngwana. Ka gona, Jesu o ile a phologa lehu diatleng tša Kgoši e šoro Heroda. Ge Heroda a ehwa, Modimo o ile a utollela Josefa lehu la gagwe ka go diriša toro, ka nako e swanago a mo laela gore yena le lapa la gagwe ba boele nageng ya gabo bona.—Mateo 2:13-15, 19-23.

 Na Modimo o diriša ditoro go boledišana le rena lehono?

“Le se ke la fetela ka kua ga dilo tše di ngwadilwego.”1 Bakorinthe 4:6.

SEO BEIBELE E SE BOLELAGO

Ditoro tše di begilwego ka Beibeleng ke karolo ya seo Modimo a se ngwadilego gore a se utollele batho. Mabapi le kutollo yeo, 2 Timotheo 3:16, 17 e re: “Lengwalo ka moka le buduletšwe ke Modimo gomme le hola ka go ruta, go kgala, go phošolla le go laya ka toko, gore motho wa Modimo a swanelege ka botlalo, a hlangwe ka mo go feletšego bakeng sa modiro o mongwe le o mongwe o mobotse.”

Beibele e re ‘hlama ka mo go feletšego’ ka ge e utolla sohle seo re swanetšego go se tseba ka Modimo, dika tša gagwe, ditekanyetšo tša gagwe tša boitshwaro le kamoo re kgongwago ke morero wa gagwe ka lefase. Ka gona, Modimo ga a sa diriša ditoro go fetišetša batho melaetša. Ge e ba re nyaka go ithuta ka bokamoso le thato ya Modimo ka rena, ga ra swanela go “fetela ka kua ga dilo tše di ngwadilwego”—tšeo di ngwadilwego ka Beibeleng. Go oketša moo, mo e ka bago batho ka moka ba ka hwetša puku ye gomme ba ithuta dikutollo tša yona tše dintši tšeo di tšwago go Modimo, go akaretša le ditoro.

Ke ka baka la eng o ka bota ditoro le dipono tšeo di begilwego ka Beibeleng?

“Batho ba boletše se se tšwago go Modimo ge ba be ba šušumetšwa ke moya o mokgethwa.” 2 Petro 1:21.

SEO BEIBELE E SE BOLELAGO

Ditoro tše dintši le dipono tšeo di begilwego ka Beibeleng e be e le boporofeta—ke gore di be di bolela e sa le pele ka ditiragalo tša bokamoso. Ka go bega diporofeto tše, bangwadi ba Beibele ba be ba nyaka gore babadi ba bone go nepagala ga Beibele le ga bangwadi ba yona. Na dingwalwa tša bona di be di nepagetše? Ela hloko mohlala wa pono yeo e hwetšwago go Daniele 8:1-7, yeo e begilwego ge Mmušo wa Babilona o eya mafelelong.

Ka go diriša papišo, boporofeta bo bolela ka kgapa le phooko yeo e ilego ya lahlela kgapa fase ya e gatakela. Go be go sa hlokagale gore Daniele a akanyetše seo se bolelwago ke pono yeo. Morongwa wa motseta yo a tšwago go Modimo o hlalositše gore: “Kgapa . . . ya manaka a mabedi e emela dikgoši tša Media le Peresia. Phooko ya maboya e emela kgoši ya Gerika.” (Daniele 8:20, 21) Histori e kgonthišetša gore Media le Peresia di ile tša hlatlama Babilona gomme tša ba mmušo wa lefase. Ke moka, nywaga e makgolo a mabedi ka morago, Media le Peresia di ile tša fenywa ke Alexander yo Mogolo wa Gerika. Pego e bjalo e nepagetšego e hlatsela go botega ga boporofeta bja Beibele, go akaretša le ditoro tšeo di porofetilwego. Taba ye ka boyona e dira gore Beibele e fapane le dipuku tše dingwe tše kgethwa, e dira gore re be le mabaka a go e bota.