Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na Petro e be e le Mopapa wa Mathomo?

Na Petro e be e le Mopapa wa Mathomo?

“Mokadinale Jorge Mario Bergoglio, S.J., o kgethilwe go ba Mopapa yo a Phagamego, e le mohlatlami wa bo-265 wa Petro.”—VATICAN INFORMATION SERVICE, VATICAN CITY, MARCH 13, 2013.

“Mopišopo wa Roma o swanelwa ke go ba yo a phagamego kudu go feta batho ka moka ka Kerekeng, ka ge e le mohlatlami wa Mokgethwa Petro, yoo a hweditšego tokelo yeo e kgethegilego go Jesu Kriste.”—THE PRIMACY OF THE BISHOP OF ROME DURING THE FIRST THREE CENTURIES, 1903, KA VINCENT ERMONI.

“Ka gona, ge e ba motho le ge e le ofe a ka bolela . . . gore Mopapa wa Roma ga se mohlatlami wa Mošegofatšwa Petro tabeng ye ya go ba ga gagwe yo a phagamego; gona a rogakwe [ke gore, a tsebatšwe e le mohlanogi].” —LEKGOTLA LA MATHOMO LA VATICAN, JULY 18, 1870.

MAKATHOLIKA a dimilione lefaseng ka bophara a tšea tsebišo ya 1870 ya Lekgotla la pele la Vatican e le thuto yeo e ka se kego ya fetošwa le yeo e swanetšego go latelwa ya kereke. Lega go le bjalo, re swanetše go ipotšiša gore: Na ke thuto yeo e theilwego Mangwalong? Go oketša moo, na ruri Mopapa Francis ke mohlatlami wa moapostola Petro? Le gona na Petro e be e le mopapa wa mathomo?

“MO LESWIKENG LE KE TLA AGA PHUTHEGO YA KA”

Tsebišo ya 1870 ya Lekgotla la Vatican e be e theilwe kudu tlhalosong ya lona ya Mateo 16:16-19 le Johane 21:15-17. Dipoledišano tša Jesu le Petro tšeo re balago ka tšona mangwalong a gotee le dipegong tše dingwe tša Beibele, di bontšha gore moapostola Petro o kgathile tema e bohlokwa historing ya Bokriste bja lekgolong la pele la nywaga. Ge e le gabotse, ge ba be ba thoma go kopana, Jesu o ile a bolela e sa le pele gore Petro o be a tla bontšha dika tša go swana le tša leswika bophelong bja gagwe. (Johane 1:42) Eupša na Kriste o ile a phagamiša Petro?

Go Mateo 16:17, 18, re hwetša mantšu a Jesu ao a a botšago Petro a rego: “Ke re go wena, ke wena Petro [yoo leina la gagwe le bolelago gore “Leswika”], gomme leswikeng le ke tla aga kereke ya ka.” * Na Jesu o be a era gore “kereke” ya gagwe, goba phuthego, e be e tla agwa godimo ga Petro e le motho? Na Petro e be e tla ba hlogo ya balatedi ka moka ba Jesu? Baapostola ba bangwe bao ba bego ba le gona poledišanong yeo ba ile ba kwešiša bjang mantšu a Jesu? Diebangedi di utolla gore ka morago ga moo, ba ile ba ngangišana ka makga a mmalwa mabapi le gore ke mang yo e lego yo mogolo go ba feta. (Mateo 20:20-27; Mareka 9:33-35; Luka 22:24-26) Ge e ba e le gore Jesu o be a šetše a phagamišitše Petro, na baapostola ba be ba ka botšišana gore ke mang yo e lego yo mogolo go ba feta?

Petro yena o ile a kwešiša bjang mantšu a Jesu? Ka ge Petro a gotše e le Moisiraele, a ka ba a be a tseba diporofeto tše di fapafapanego tša Seheberu tšeo di bolelago ka “leswika” goba ‘leswika la sekhutlo.’ (Jesaya 8:13, 14; 28:16; Sakaria 3:9) Ge a be a tsopolela badumedigotee le yena e nngwe ya tšona lengwalong leo a ba ngwaletšego lona, Petro o ile a hlalosa gore “leswika la sekhutlo” leo go porofetilwego ka lona e be e le Morena Jesu Kriste, yena Mesia. Petro o ile a diriša lentšu la Segerika la pe’tra (e lego lentšu lona leo le hwetšwago mantšung a Jesu go Mateo 16:18) bakeng sa Kriste a nnoši.—1 Petro 2:4-8.

Moapostola Paulo e be e le molatedi yo mongwe yo a botegago wa Jesu. Na Paulo o be a dumela gore Jesu o be a phagamišitše Petro? Ge Paulo a bolela ka boemo bja Petro phuthegong ya Bokriste ya lekgolong la pele la nywaga, o ngwadile gore Petro o be a le gare ga bao “ba bego ba bonagala e le dikokwane.” Go ya ka Paulo, go be go na le “dikokwane” tše fetago e tee. (Bagalatia 2:9) Go feta moo, ge e ba Petro a be a kgethilwe ke Jesu gore e be hlogo ya phuthego, o be a ka bonagala bjang, ke gore, badumedigotee le yena ba be ba ka nagana bjang gore ke kokwane?

Ge a ngwala mabapi le ditsela tše itšego tše di sa swanego tšeo Petro a bego a swara batho ka tšona, Paulo o ile a bolela ka tlhompho le ka tsela e lebanyago a re: “Ka mo ganetša re lebantše difahlego, gobane o be a tloga a fošitše.” (Bagalatia 2:11-14) Paulo ga se a ka a nagana gore Kriste o agile kereke, goba phuthego ya gagwe, godimo ga Petro goba motho le ge e le ofe yo a sa phethagalago. Go e na le moo, o be a dumela gore phuthego e agilwe godimo ga Jesu Kriste e le motheo. Go ya ka Paulo, “leswika leo le be le emela Kriste.”—1 Bakorinthe 3:9-11; 10:4.

“KE WENA PETRO . . .”

Re swanetše go kwešiša bjang mantšu a rego: “Ke wena Petro, gomme leswikeng le ke tla aga kereke ya ka”? E le gore re kwešiše tsopolo yeo gabotse, re swanetše go bala taba yeo e e dikologilego. Jesu le Petro ba be ba bolela ka eng? Jesu o be a sa tšwa go botšiša barutiwa ba gagwe gore: “Le re ke nna mang?” Petro o ile a araba ntle le go dikadika a re: “Ke wena Mesia, Morwa wa Modimo yo a phelago.” Ge Petro a re’alo, Jesu o ile a mo reta gomme a oketša ka gore o be a tla aga “kereke,” goba phuthego ya gagwe godimo ga “leswika” leo le tiilego kudu, lona leo Petro a bego a sa tšwa go dumela go lona, e lego Jesu ka boyena.—Mateo 16:15-18.

Re swanetše go kwešiša bjang mantšu a Jesu a rego: “Ke wena Petro, gomme leswikeng le ke tla aga kereke ya ka”?

Ka go dumelelana le se, “Botate [ba bantši] ba Kereke” ba ile ba ngwala gore leswika leo go bolelwago ka lona go Mateo 16:18 le emela Kriste. Ka mohlala, lekgolong la bohlano la nywaga Augustine o ngwadile gore: “Morena o itše: ‘Leswikeng le ke tla aga Kereke ya ka,’ ka gobane Petro o be a mmoditše gore: ‘Ke wena Kriste Morwa wa Modimo yo a phelago.’ Ka baka leo, ke tla aga Kereke ya ka godimo ga leswika le leo o boletšego ka lona.” Augustine o boletše leboelela gore “Leswika leo (Petra) le be le emela Kriste.”

Augustine le ba bangwe ba be ba tla tšewa e le bahlanogi ge ba be ba ka ahlolwa go ya ka thuto ya gona bjale ya Kereke ya Katholika. Ge e le gabotse, go ya ka rathutatumelo wa Switzerland e lego Ulrich Luz, go dumelelana ka kgopolo ga diithuti tša Beibele tabeng ye lehono nkabe go ile gwa ahlolwa ke Lekgotla la Vatican la 1870 e le bohlanogi.

MOPAPA— NA KE MOHLATLAMI WA PETRO?

Moapostola Petro o be a sa tsebe sereto sa “mopapa.” Ge e le gabotse, bapišopo ba bantši bao e sego Baroma ba be ba ipitša ka sereto se go fihla lekgolong la senyane la nywaga. Lega go le bjalo, sereto se se be se dirišwa ka sewelo e le sa molao go fihlela go yela bofelong bja lekgolong la bo-11 la nywaga. Go feta moo, ga go na Mokriste wa lekgolong la pele la nywaga yo a bego a nagana gore go phagamišwa ga Petro, go ya kamoo ba bangwe ba naganago ka gona, go ile gwa fetišetšwa go bahlatlami le ge e le bafe. Ka baka leo, seithuti sa Mojeremane e lego Martin Hengel o phethile ka gore “ga go na tsela ya histori le ya tša thutatumelo yeo e hlalosago seo ka morago se ilego sa tsebja e le ‘go phagamišwa’ ga mopapa.”

Go ruma taba: Na Petro e be e le mopapa wa mathomo? Na o ile a ba le bahlatlami? Na thuto ya Kereke ya Katholika ya go phagamišwa ga mopapa e theilwe Mangwalong? Karabo feela e nepagetšego ya potšišo e nngwe le e nngwe ya tše ke aowa. Lega go le bjalo, ntlha ke gore ga go pelaelo gore Jesu o ile a aga kereke ya gagwe, e lego phuthego ya gagwe ya therešo, godimo ga gagwe. (Baefeso 2:20) Ka gona, yo mongwe le yo mongwe wa rena a ka ipotšiša potšišo e bohlokwa e rego, Na ke hweditše phuthego yeo ya therešo?

^ par. 8 Ditsopolo ka moka tše di tšwago ka Beibeleng sehlogong se di tšerwe go New American Bible ya Katholika, e lego phetolelo yeo e dirišwago wepesaeteng ya semmušo ya Vatican.