Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Duzu A Baebolo Ne Ka Fale Awovolɛ Mɔɔ Bɛyɛ Mgbanyinli Mɔɔ Yɛnea Bɛ La Anwo A?

Duzu A Baebolo Ne Ka Fale Awovolɛ Mɔɔ Bɛyɛ Mgbanyinli Mɔɔ Yɛnea Bɛ La Anwo A?

Mualɛ mɔɔ Baebolo ne fa maa la

 Ɔle ngakula mɔɔ bɛnyi la ɛzonlelilɛ kɛ bɛbanlea bɛ awovolɛ mɔɔ bɛyɛ mgbanyinli la. Baebolo ne ka kɛ, ngakula mɔɔ bɛnyi la “ɛlimoa ɛzukoa nyamenlezonlenlɛ kpalɛ wɔ bɛ azua nu na bɛdua bɛ awovolɛ  . . . kakɛ mɔɔ ɔfɛta bɛ la, ɔluakɛ ɛhye sɔ Nyamenle anye.” (1 Timote 5:4) Saa ngakula mɔɔ bɛnyi la fa ɛhye yɛ gyima a, ɛnee bɛlɛdi Baebolo mɛla mɔɔ se bɛli bɛ awovolɛ eni la azo.​—Ɛfɛsɛsema 6:2, 3.

 Baebolo ne ɛnva kɛzi ɔwɔ kɛ bɛnea awovolɛ mɔɔ ɛlɛyɛ mgbanyinli la anwo adehilelɛ fɔɔnwo ɛmmaa. Noko ɔmaa yɛnwu mraalɛ nee mrenyia nɔhavoma bie mɔ mɔɔ bɛyɛle nwolɛ neazo la. Eza ɔfa folɛdulɛ kpalɛ mɔɔ baboa bɛdabɛ mɔɔ bɛlɛnea menli mɔɔ bɛyɛ mgbanyinli la ɔmaa.

 Kɛzi mbusuafoɔ bie mɔ nleanle bɛ awovolɛ mɔɔ bɛyɛ mgbanyinli la wɔ tete ne ɛ?

 Bɛluale ndenle ngakyile zo bɛnleanle bɛ awovolɛ mɔɔ bɛyɛ mgbanyinli la ɔlua bɛ tɛnlabelɛ ne ati.

  •   Ɛnee Dwosefi ɛnde ɛmbikye ye papa Gyekɔbo mɔɔ ɛyɛ kpanyinli. Mɔɔ Gyekɔbo tɛnlabelɛ ne maanle adenle la, ɔyɛle ngyehyɛleɛ ɔmaanle ye papa dule radɛnlanle ɛleka mɔɔ bɛkye ye la. Yemɔti Dwosefi maanle ye papa ɛleka ɔlale, ɔmaanle ye aleɛ ɔlile na ɔbɔle ɔ nwo bane.​—Mɔlebɛbo 45:9-11; 47:11, 12.

  •   Wulutu dule hɔle ye ase maanle nu na ɔyɛle gyima ɛsesebɛ ɔnleanle ye.​—Wulutu 1:16; 2:2, 17, 18, 23.

  •   Ɔka ekyi na Gyisɛse awu la, ɔyɛle ngyehyɛleɛ ɔmaanle awie nleanle ye mame Mɛle mɔɔ ɛnee ɔkɛyɛ kɛ ɔle kunlavolɛ la.​—Dwɔn 19:26, 27. *

 Baebolo nu folɛdulɛ kpalɛ boni a bahola aboa bɛdabɛ mɔɔ bɛlɛnea menli mɔɔ bɛyɛ mgbanyinli la ɛ?

 Ngyinlazo mɔɔ bahola aboa amaa menli mɔɔ ɛlɛnea awovolɛ mɔɔ bɛyɛ mgbanyinli ahola ali ngyegyelɛ mɔɔ bɛyia ye azo konim la wɔ Baebolo ne anu.

  •   Di wɔ awovolɛ eni.

     Mɔɔ Baebolo ne ka la: “Di wɔ papa nee wɔ mame eni.”​—Adendulɛ 20:12.

     Kɛzi yɛbahola yɛava ngyinlazo ne yɛayɛ gyima la: Maa wɔ awovolɛ adenle maa bɛyɛ mɔɔ bɛ tɛnlabelɛ ne maa bɛ adenle kɛ bɛyɛ la fa kile kɛ ɛdi bɛ eni. Saa ɔbayɛ boɛ a, maa bɛzi bɛtianwo kpɔkɛ wɔ kɛzi bɛkulo kɛ bɛnea bɛ la anwo. Mekɛ ko ne ala, yɛ mɔɔ ɛbahola biala la boa bɛ fa kile kɛ ɛdi bɛ eni.

  •   Da ndelebɛbo ali na fa ɛtane kyɛ.

     Mɔɔ Baebolo ne ka la: “Adwenle kpalɛ ɛmmaa sonla ɛnva ɛya mgbane mgbane, yɛɛ ɔle anyunlunyia ɔmaa ye kɛ ɔkɛbu ɔ nye ɔkɛgua nvonleɛ zo”​—Mrɛlɛbulɛ 19:11.

     Kɛzi yɛbahola yɛava ngyinlazo ne yɛayɛ gyima la: Saa wovolɛ mɔɔ ɛyɛ kpanyinli la ka ɛtane kile wɔ anzɛɛ ɔda ye ali kɛ ɔ nye ɛnzɔ mɔɔ wɔyɛ wɔmaa ye la a, biza ɛ nwo kɛ, ‘Saa mewɔ tɛnlabelɛ ko ne ala anu a, anrɛɛ kɛzi mebade nganeɛ ɛ?’ Saa ɛbɔ mɔdenle kɛ ɛbade bɛ edwɛkɛ bo na wɔava ɛtane wɔahyɛ a, ɔnrɛmaa ɛnrɛhwe edwɛkɛ nu somaa.

  •   Biza awie mɔ adwenle.

     Mɔɔ Baebolo ne ka la: “Adwenle ngyehyɛleɛ mɔɔ folɛdulɛ ɛnle nwo la kyea, na saa folɛdulɛma dɔɔnwo wɔ nwo a ɔwie boɛ.”​—Mrɛlɛbulɛ 15:22.

     Kɛzi yɛbahola yɛava ngyinlazo ne yɛayɛ gyima la: Yɛ kɛzi ɛbali wɔ awovolɛ kpɔkɛdelɛ nwo ngyegyelɛ nwo gyima la anwo neɛnleanu. Kpondɛ ngyehyɛleɛ mɔɔ bɛfa bɛyɛ gyima wɔ ɛleka mɔɔ ɛwɔ la anwo edwɛkɛ dɔɔnwo. Ɛ nee menli mɔɔ bɛnlea bɛ awovolɛ mɔɔ bɛyɛ mgbanyinli ɛlɛ la ɛdendɛ. Saa ɛlɛ mediema a, bɛ muala bɛyia nu na bɛzuzu kɛzi bɛbanlea bɛ awovolɛ nee kɛzi bɛbabɔ nwolɛ kakɛ la anwo.

    Saa abusua ne yia na bɛsuzu kɛzi bɛbanlea awovolɛ mɔɔ bɛlɛnyi la anwo a ɔbaboa

  •   Yɛ bɛlɛvo.

     Mɔɔ Baebolo ne ka la: “Mɔɔ le bɛlɛvo la nwu nrɛlɛbɛ.”​—Mrɛlɛbulɛ 11:2.

     Kɛzi yɛbahola yɛava ngyinlazo ne yɛayɛ gyima la:

     Nwu mɔɔ ɛbahola ye yɛ nee mɔɔ ɛnrɛhola ye yɛ la. Kɛ neazo la, tɛ ninyɛne ne amuala a ɛbanyia mekɛ nee anwosesebɛ wɔayɛ a. Adwenle ɛhye bamaa wɔanwu moalɛ dodo mɔɔ ɛbahola wɔava wɔamaa wɔ awovolɛ la. Saa ɛnwu kɛ wɔ awovolɛ ɛnleanlɛ ɛlɛyɛ adesoa amaa wɔ a, dwenle nwo na kpondɛ moalɛ fi wɔ mbusuafoɔ gyɛne anzɛɛ dɔketama ɛkɛ.

  •   Nea ɛ nwo.

     Mɔɔ Baebolo ne ka la: “Awie biala ɛmkpɔ ye sonlabaka ne, emomu ɔdi ye adane na ɔnea ye boɛ”​—Ɛfɛsɛsema 5:29.

      Kɛzi yɛbahola yɛava ngyinlazo ne yɛayɛ gyima la: Ɔwɔ nu kɛ ɔle wɔ gyima kɛ ɛbanlea wɔ awovolɛ mɔɔ bɛyɛ mgbanyinli la, noko eza ɔwɔ kɛ ɛdi ɛdawɔ mumua ne yɛɛ saa wɔgya a, wɔ abusua ne ngyianlɛ nwo gyima. Ɔwɔ kɛ ɛnyia mekɛ ɛdi aleɛ. Ɔwɔ kɛ ɛdie ɛ menle na ɛda ɛmaa ɔte wɔ. (Nolobɔvo 4:6) Saa ɛyɛ ninyɛne ɛhye mɔ a, ɛbanyia anwosesebɛ wɔanlea wɔ awovolɛ mɔɔ bɛyɛ mgbanyinli la kpalɛ.

Asoo Baebolo ne ka kɛ sua nu ala a ɔwɔ kɛ bɛnea awovolɛ mɔɔ ɛyɛ mgbanyinli la ɔ?

 Baebolo ne ɛnva adehilelɛ fɔɔnwo ɛmmaa kɛ sua nu ala a ɔwɔ kɛ ngakula mɔɔ bɛnyi la nea bɛ awovolɛ a. Mbusua bie mɔ kpa kɛ bɛbamaa bɛ awovolɛ mɔɔ bɛnyi la adɛnla bɛdabɛ mumua ne bɛ sua nu na bɛanlea bɛ. Noko saa ɔdwu mekɛ ne bie a, bie a bɛte nganeɛ kɛ saa bɛfa bɛ bɛkɔ ɛleka mɔɔ bɛnea mgbanyinli la a, ɔbaboa kpalɛ. Ɛhye le zɔ saa bɛlɛ ɛleka zɛhae bie a. Bie noko a abusua ne bayia na bɛazi mɔɔ bɛyɛ a ɔnrɛmaa menli mɔɔ nea awovolɛ ne anwo ɛnrɛhyele bɛ la anwo kpɔkɛ.​—Galeehyeama 6:4, 5.

^ Mɔɔ fale edwɛkɛ ɛhye anwo la, Baebolo nwo abɔlɔba ko hanle kɛ: “Ɔkɛyɛ kɛ ɛnee Dwosefi [Mɛle ahu ne] ɛwu dɛbadɛba, na ɔ ra Gyisɛse boale ye mame, na kɛkala mɔɔ ɔlɛwu la, nwane a banlea ye a?. .  . .  Kelaese hilehilele ngakula kɛ bɛnlea bɛ awovolɛ mɔɔ bɛyɛ mgbanyinli la.”​—The NIV Matthew Henry Commentary in One Volume, mukelɛ 428-429.