Dža ko teksto

Koj tano o Jehova?

Koj tano o Jehova?

So vakerela i Biblija:

 O Jehova tano o čačutno Devel koleske so čitinaja ki Biblija, o Stvoriteli taro sa o bukja (Otkrovenie 4:11). Leske služingje o prorokija o Avraam, o Mojsej hem o Isus (1. Mojseeva 24:27; 2. Mojseeva 15:1, 2; Jovan 20:17). Ov nane Devel samo jekhe narodoskoro, nego ov tano Devel „upri celi phuv“ (Psalm 47:2).

 Sar so doznajngjem tari Biblija, e Devleskoro edinstveno anav tano Jehova (2. Mojseeva 3:15; Psalm 83:18). Ov avela taro hebrejsko glagol kova so značinela „te ovel“, hem but izučuvačija mislinena kaj o anav Jehova značinela „ov kerela te ovel“. Akava tano ko sklad e Jehovaskere ulogaja sar Stvoriteli hem kaj šaj te ispolninel sekoja pli namera (Isaija 55:10, 11). Isto agjaar, i Biblija pomožinela amenge te doznajna savi ličnost tano o Jehova, hem te haljova kaj leskiri najistaknimi osobina tani o mangipe (2. Mojseeva 34:5-7; Luka 6:35; 1. Jovanovo 4:8).

 Ki hebrejsko čhib, o anav Jehova pišinela pe e štare bukvencar יהוה (JHVH), soj tane pendžarde sar tetragram. Na džanaja sar točno izgovorinela pe sine ki purani hebrejsko čhib. Ama, ki romani čhib, e Devleskoro anav obično prevedinela pe sar „Jehova“.

Soske na džanaja sar izgovorinela pe sine e Devleskoro anav ki purani hebrejsko čhib?

 O lafija ki purani hebrejsko čhib pišinena pe sine samo soglaskencar, bizo samoglaske. Okola so kerena sine lafi hebrejsko, keda čitinena sine, džanena kaj te čhiven o soodvetna samoglaske. Ama, otkeda sine završime o Hebrejska spisija („o Purano zavet“), nesave sueverna Evreija počmingje te verujnen kaj nane šukar te izgovorinel pe e Devleskoro lično anav. Keda čitinena sine ko glaso nesavo stiho kote so pišinela e Devleskoro anav, ola meninena le sine različna izrazencar, sar na primer „Devel“. Sar so nakhela sine o vreme, akava sueverie doborom širingja pe so o originalno izgovor taro e Devleskoro anav našavdilo. a

 Isi različno mislibe bašo adava sar izgovorinela pe e Devleskoro anav. Nesave mislinena kaj izgovorinela pe Jahve. Ko jekh svitoko so sine arakhlo ko Mrtvo More, kote so isi delo tari 3. Mojseeva ki grčko čhib, e Devleskoro anav tano prenesimo sar Iao. Javera grčka pisatelija taro purano vreme, isto agjaar vakerena kaj e Devleskoro anav šaj izgovoringja pe sar Iai, Iave hem Iaue. Sepak, nikoj našti te dokažinel sar točno izgovorinela pe sine ki purani hebrejsko čhib. b

Pogrešno mislibe bašo e Devleskoro anav ki Biblija

 Pogrešno mislibe: Ko nesave Biblije, o preveduvačija korkori čhivgje o anav „Jehova“.

 Čačipa: E Devleskoro anav ki hebrejsko čhib pišinela pe sine štare bukvencar, kola soj tane pendžarde sar tetragram. Adava anav pojavinela pe ki Biblija okolu 7.000 puti. c Ko poviše prevodija, e Devleskoro anav tano cidimo ili menimo nesave titulaja, sar na primer, „Devel“.

 Pogrešno mislibe: E Semokjno Devleske na valjani lično anav.

 Čačipa: O Devel lično pottikningja e Biblijakere pisatelen te pišinen leskoro anav milja puti. Isto agjaar, vakergja ple slugenge te koristinen leskoro anav (Isaija 42:8; Joil 2:32; Malahija 3:16; Rimjanite 10:13). O Devel čak osudingja e prorokon so mangle te čhiven e narodo te bistrel leskoro anav (Eremija 23:27).

 Pogrešno mislibe: Sprema i evrejsko tradicija e Devleskoro anav valjani te ovel cidimo tari Biblija.

 Čačipa: Točno tano kaj nesave evrejska knižnikija na izgovoringje e Devleskoro anav, ama ola na cidingje le taro pumare Biblije. Sar hem te ovel, o Devel na mangela te dža palo manušikane tradicie kola so razlikujnena pe taro adava so zapovedingja ov (Matej 15:1-3).

 Pogrešno mislibe: E Devleskoro anav na valjani te koristinel pe ki Biblija soske na džanela pe sar točno izgovorinela pe sine ki hebrejsko čhib.

 Čačipa: Sprema akaja logika, o Devel bi očekujnela sine ki sekoja čhib leskoro anav te izgovorinel pe ko isto način. Ama, i Biblija sikavela kaj e Devleskere verna sluge taro purano vreme, izgovorinena sine o anava ko različno način, sprema i čhib kolate so kerena sine lafi.

 Te la sar primer o anav e izraelsko sudijaskoro o Isus Navin. O hristijanja taro prvo veko so kerena sine lafi ki hebrejsko čhib, verojatno izgovorinena sine leskoro anav sar Jehošua, a okola so kerena sine lafi ki grčko čhib sar Isus. Ki Biblija koristinela pe o grčko prevod bašo hebrejsko anav Isus Navin, so sikavela kaj o hristijanja sine razumna hem izgovorinena sine o anav ko način so sine voobičaeno ki lengiri čhib (Dela 7:45; Evreite 4:8).

 O isto važinela keda prevedinela pe e Devleskoro anav. But považno tano te bešel segde ko than kaj so valjani ki Biblija, nego te odredinel pe sar točno izgovorinela pe sine.

a Ki jekh katoličko enciklopedija pišinela: „Nekobor vreme palo Izgnanstvo, počmingja te mislinel pe kaj o anav Jahve tano doborom sveto so na smejnela te izgovorinel pe hem adaleske počmingja te zameninel pe e lafencar ADONAJ ili ELOHIM“ (New Catholic Encyclopedia, dujto izdanie, tom 14, stranice 883-884).

b Bašo poviše informacie dikh i brošura Da ja istražuvame Božjata Reč, stranice 1-5.

c Dikh o biblisko leksikoni Theological Lexicon of the Old Testament, tom 2, stranice 523-524.