JON je bil zelo uspešen svetovalec v Združenih državah Amerike. Že kot mladenič je potoval po svetu in zaslužil veliko denarja. Z ženo sta imela čudovit dom in udoben življenjski slog. V očeh mnogih sta bila blagoslovljena.

Razmislite še o enem primeru. Kostas * je bil med več kot 5000 kandidati izbran kot eden od samo 80 ljudi, ki so postali pripravniki v neki ugledni evropski banki. V pičlih nekaj letih je večkrat zapored napredoval, nazadnje pa je postal vodja velikega oddelka v drugi banki. Takrat, ko je pustil to službo, da bi odprl svoje podjetje, je v enem letu zaslužil več denarja, kot ga večina ljudi zasluži v celem življenju. Počutil se je blagoslovljenega.

Vendar sta oba prepričana, da obstajajo blagoslovi, ki so dragocenejši od gmotnega bogastva. Jon danes druge prostovoljno poučuje o Bibliji in jim pomaga, da se zbližajo z Bogom. »Osebno sem videl in izkusil, da gmotno bogastvo ne vodi do sreče,« pravi Jon. »Prizadevanje,  da ga dobiš in obdržiš, vzame veliko časa. Po drugi strani pa življenje po biblijskih načelih omogoči številne blagoslove, med drugim veliko srečnejši zakon, notranji mir in čisto vest.«

Kostas podobno ugotavlja: »Bog noče, da bi si kopičili bogastvo. Trdno sem prepričan, da moramo vse, kar dobimo od njega in je več od tega, kar potrebujemo za vsak dan, uporabiti v skladu z njegovo voljo.« Pred nedavnim se je Kostas s svojo družino pričel učiti tujega jezika, da bi lahko več ljudi poučeval o biblijskih načelih. Takole pravi: »Spoznali smo, da nas dajanje osrečuje bolj kakor prejemanje.« (Apostolska dela 20:35)

Tako Jon kot Kostas sta spoznala, da so duhovni blagoslovi veliko vrednejši od gmotnega bogastva. Daniel Gilbert, profesor s Harvarda, pravi, da strokovnjaki za duševno zdravje »desetletja preučujejo povezavo med bogastvom in srečo, na splošno pa so sklenili, da so ljudje zaradi bogastva srečnejši, kadar jim pomaga iz skrajne revščine priti v srednji sloj«. Nato pa dodaja: »Za tem pa kaj malo prispeva k večji sreči.«

Neki strokovnjak je opazil, da je »večji zaslužek presenetljivo malo povezan z osebno srečo, ko enkrat ljudje niso več revni«. Na začetku prejšnjega stoletja je to spoznal neki novinar, ko je intervjuval pionirja jeklarske industrije Andrewa Carnegieja, ki je bil takrat eden najbogatejših ljudi na svetu. »Meni ni treba zavidati,« mu je rekel Carnegie. »Kako mi lahko pomaga moje bogastvo? Sem šestdesetletnik, ki ne more prebaviti tega, kar poje. Dal bi vse svoje milijone, če bi lahko bil spet mlad in zdrav.«

 Novinar je nato dodal: »Gospod Carnegie se je nenadoma obrnil in s tihim zagrenjenim glasom iz dna srca rekel ‚Z veseljem bi vse prodal, da bi si spet pridobil svoje življenje‘.« Neki drug multimilijonar, naftni mogotec Jean Paul Getty, se je kasneje strinjal s tem in rekel: »Ni nujno, da je denar kakor koli povezan s srečo. Prej z nesrečo.«

Morda se boste strinjali z biblijskim piscem, ki je prosil: »Ne uboštva, ne bogastva mi ne dajaj, hrani me s kruhom, kolikor mi je potreba, da se ne presitim in, zatajivši Te, ne rečem: Kdo je GOSPOD? ali da ne obubožam in ne kradem in zlo ne rabim imena Boga svojega.« (Pregovori 30:8, 9)

Salomon, kralj starodavnega Izraela, je razložil: »Tako sem postal velik in sem prekosil vse, ki so bili pred menoj v Jeruzalemu.« Vendar je še dodal: »Vse je bilo ničemurnost in lovljenje vetra.« Poleg tega pa je rekel: »Jehovov blagoslov je ta, ki bogati, in On mu ne dodaja nobene bolečine.« (Propovednik 2:9–11; 5:12, 13; Pregovori 10:22, NW)

Jasno je, da lahko resnično in trajno srečo najdemo le, ko primerno zadovoljimo svoje duhovne potrebe. Če nam je Bog na prvem mestu, ugotovimo, da je vsak vidik našega življenja bogatejši in bolj nagrajujoč.

K sreči lahko rečemo, da denar ne bo vedno povzročal skrbi. Biblija nam zagotavlja, da bo v prihodnosti pohlepen in izkoriščevalski trgovski svet za vedno odstranjen. (1. Janezovo 2:15–17) Bog bo novo stvarnost, ki bo nastopila, vodil po svojih pravičnih načelih. Zemlja bo spremenjena v raj, tako kot se je Bog namenil na začetku, ko je vanj naselil prvi par. Kako lepo bo videti celotno zemljo, polno sreče, miru in ljubezni! (Izaija 2:2–4; 2. Petrovo 3:13; 1. Janezovo 4:8–11)

Življenje takrat ne bo prazno ali enolično. Poleg gmotnih blagoslovov bodo tudi duhovni, ko bo Bog izpolnil svoj prvotni namen za ljudi, da večno živijo na rajski zemlji. Imamo zagotovilo, da bo za vse več kot dovolj hrane, domov in smiselnega dela. Revščina bo popolnoma izkoreninjena. (Psalm 72:16; Izaija 65:21–23; Miha 4:4)

Vsakdo, ki iz vsega srca verjame v Jehova, biblijskega Boga, ne bo razočaran. (Rimljanom 10:11–13) Kako modro je zato, da si sedaj prizadevamo za blagoslovi, ki so dragocenejši od bogastva! (1. Timoteju 6:6–10)