Zbližajte se z Bogom

»Spominja se, da smo prah«

»NISEM verjela, da mi Jehova lahko povsem odpusti, in mislila sem, da bom morala to breme nositi do konca življenja.« To je glede svojih preteklih napak napisala neka kristjanka. Zares, slaba vest je kakor težko breme. Vendar lahko tisti, ki so grešili in se kesajo, najdejo tolažbo v Svetem pismu, kar utegne ublažiti njihovo bolečino. Poglejmo si besede psalmista Davida, ki jih najdemo v Psalmu 103:8–14.

David je vedel, da je Jehova usmiljen in da nam ne očita napak. (8.–10. vrstica) Ko vidi, da lahko izkaže usmiljenje, ker za to obstaja dober razlog, ga izkaže docela in velikodušno. David, nadarjen pesnik, je s tremi primerjavami ponazoril, kako zelo je Bog usmiljen z nami.

»Kakor je namreč nebo visoko nad zemljo, tako zelo je velika njegova srčna dobrotljivost do teh, ki se ga bojijo.« (11. vrstica) Ko opazujemo nočno nebo, si ne moremo predstavljati velikanske razdalje med zvezdami in zemljo. S to vrstico nam David pomaga razumeti veličino Jehovovega usmiljenja, ki je ena od značilnosti Božje zvestovdane ljubezni. Bog je usmiljen s tistimi, »ki se ga bojijo«, s tistimi, kot pravi neki učenjak, ki »ponižno in iskreno spoštujejo njegovo avtoriteto«.

»Kolikor je vzhod oddaljen od zahoda, toliko oddaljuje od nas naše prestopke.« (12. vrstica) Kako daleč pa je to? Tako daleč, kot si le lahko predstavljamo. V nekem svetopisemskem priročniku piše: »Poletite tako daleč, kot vas lahko nesejo krila vaše domišljije, in če potujete proti vzhodu, ste z vsakim zamahom svojih kril dlje od zahoda.« David nam tu pove, da Bog grehe takrat, ko nam jih odpusti, odloži tako daleč proč od nas, kot si le lahko predstavljamo.

»Kakor se oče usmili svojih sinov, tako je Jehova usmiljen do teh, ki se ga bojijo.« (13. vrstica) David, ki je bil tudi sam oče, je vedel, kaj ljubeč oče čuti v svojem srcu. Takšen oče je sočuten do svojih otrok, še posebej, ko trpijo. David nam zagotavlja, da je naš ljubeči nebeški Oče usmiljen s svojimi zemeljskimi otroki, in to še posebej takrat, ko so zaradi svojih grehov »strtega in skrušenega srca«. (Psalm 51:17)

David potem, ko pove te tri primerjave, odkrije, zakaj je Jehova do nepopolnih ljudi usmiljen: »Dobro ve, iz česa smo narejeni, spominja se, da smo prah.« (14. vrstica) Jehova ve, da smo narejeni iz prahu, kar pomeni, da imamo šibkosti in omejitve. Ker ima v mislih našo grešno naravo, »rad odpušč[a]«, vse dokler se iz srca kesamo. (Psalm 86:5)

Ali so se Davidove besede o Jehovovem usmiljenju dotaknile vašega srca? Kristjanka, ki smo jo omenili v uvodu, je iz Svetega pisma spoznala, da Bog rad odpušča. Nato je rekla: »Zdaj čutim, da se res lahko zbližam z Jehovom, in počutim se, kakor da je z mojih ramen padlo veliko breme.« * Zakaj ne bi spoznali kaj več o Božjem usmiljenju in o tem, kaj lahko storite, da bi vam ga Bog izkazal? Verjetno se boste tudi vi počutili, kakor da vam je z ramen padlo veliko breme.

Predlog za branje Svetega pisma v avgustu:

▪ Psalm 87–118

[Podčrtna opomba]

[Poudarjeno besedilo na strani 13]

»Zdaj čutim, da se res lahko zbližam z Jehovom, in počutim se, kakor da je z mojih ramen padlo veliko breme.«