Evangelij po Luku 4:1–44

JEZIK PREDVAJANJA:

Hudič hoče Jezusa zapeljati s skušnjavami (1–13)
Jezus začne oznanjevati v Galileji (14, 15)
Jezusa v Nazaretu zavrnejo (16–30)
V sinagogi v Kafarnaumu (31–37)
Jezus ozdravi Simonovo taščo in druge (38–41)
Množice najdejo Jezusa na samotnem kraju (42–44)

4 Potem je Jezus, poln svetega duha, odšel od Jordana in duh ga je vodil po pustinji.+ ² Tam je bil 40 dni. Ko so se ti dnevi iztekli, je bil zelo lačen, ker v tem času ni nič jedel, in Hudič ga je hotel zapeljati s skušnjavami.+ ³ Hudič mu je rekel: »Če si Božji sin, zapovej temu kamnu, naj postane hlebec kruha.« ⁴ Jezus pa mu je odgovoril: »V Svetih spisih piše: ‚Človek naj ne živi samo od kruha*.‘«+ ⁵ Nato ga je Hudič odvedel na neko goro, mu v trenutku pokazal vsa kraljestva naseljene zemlje+ ⁶ in mu rekel: »Dal ti bom oblast nad vsemi temi kraljestvi in njihovo slavo, saj je bila ta oblast izročena meni+ in jo dam, komur hočem. ⁷ Če me počastiš, bo vse to tvoje.« ⁸ Jezus pa je odgovoril: »V Svetih spisih piše: ‚Svojega Boga Jehova* časti in samo njemu služi*.‘«+ ⁹ Potem ga je odvedel v Jeruzalem, ga postavil na vrh tempeljskega obzidja in mu rekel: »Če si Božji sin, se vrzi dol,+ ¹⁰ saj v Svetih spisih piše ‚Svojim angelom bo zapovedal, naj te obvarujejo‘ ¹¹ in ‚Nosili te bodo na svojih rokah, da ne boš z nogo nikoli zadel ob kamen‘.«+ ¹² Jezus pa mu je rekel: »V Svetih spisih piše: ‚Ne preizkušaj svojega Boga Jehova*.‘«+ ¹³ Ko je Hudič nehal z vsemi skušnjavami, se je umaknil od njega do drugega primernega časa.+ ¹⁴ Potem se je Jezus, napolnjen z močjo svetega duha, vrnil v Galilejo+ in po vsej okolici se je o njem razširil dober glas. ¹⁵ Začel je tudi učiti v tamkajšnjih sinagogah in vsi so ga spoštovali. ¹⁶ Nato je prišel v Názaret,+ kjer je odraščal. Na šábatni* dan je po svoji navadi šel v sinagogo.+ Ko je vstal, da bi bral iz Svetih spisov, ¹⁷ so mu izročili zvitek preroka Izaija. Razvil ga je in našel mesto, kjer je pisalo: ¹⁸ »Jehova* mi je dal svojega duha, ker me je pomazilil*, da revnim oznanim dobro novico. Poslal me je oznanit ujetnikom, da bodo osvobojeni, in slepim, da bodo znova videli. Poslal me je, da osvobodim strte+ ¹⁹ in oznanim leto, ko bo Jehova* izkazoval naklonjenost.«+ ²⁰ Potem je zvitek zvil, ga vrnil služabniku in se usedel. Oči vseh v sinagogi so bile uprte vanj. ²¹ Nato jim je rekel: »Odlomek iz Svetih spisov, ki ste ga pravkar slišali, se je danes izpolnil.«+ ²² Vsi so začeli o njem lepo govoriti in se čuditi njegovim prijetnim besedam.+ Spraševali so: »Ali ni to Jožefov sin?«+ ²³ On pa jim je rekel: »Prav gotovo boste rekli, da zame velja rek: Zdravnik, ozdravi sebe. Rekli boste tudi: ‚Kar smo slišali, da si naredil v Kafarnáumu,+ naredi tudi tukaj, v svojem domačem kraju.‘« ²⁴ Zato jim je rekel: »Verjemite* mi, da noben prerok ni sprejet v svojem domačem kraju.+ ²⁵ Povem vam: v Elijevih dneh, ko ni deževalo tri leta in pol, tako da je vso deželo zajela velika lakota,+ je bilo v Izraelu mnogo vdov. ²⁶ Pa vendar Elija ni bil poslan k nobeni od njih, ampak samo k vdovi v Sarépto v sidónski deželi.+ ²⁷ Prav tako je bilo v Izraelu v času preroka Elizeja mnogo gobavcev, pa vendar ni bil ozdravljen* nihče od njih, ampak samo Sirec Naamán.«+ ²⁸ Takrat je vse v sinagogi, ki so to slišali, zgrabila jeza.+ ²⁹ Vstali so in ga iz mesta, ki je bilo zgrajeno na hribu, hitro odpeljali na rob prepada, da bi ga porinili dol. ³⁰ On pa je šel po sredi mimo njih in nadaljeval svojo pot.+ ³¹ Nato je odšel v galilejsko mesto Kafarnáum in tam na šábat* učil ljudi.+ ³² Bili so osupli nad njegovim načinom poučevanja,+ saj je govoril kakor nekdo, ki ima oblast*. ³³ V sinagogi pa je bil človek, ki je imel v sebi demona, hudobnega duha,* in je na ves glas zavpil:+ ³⁴ »Kaj hočeš od nas, Jezus Nazaréčan?+ Ali si nas prišel pokončat? Točno vem, kdo si: Božji sveti služabnik.«+ ³⁵ Jezus pa mu je zapovedal: »Utihni in pojdi iz njega!« Demon je človeka vpričo vseh vrgel na tla, nato pa odšel iz njega, ne da bi mu naredil kaj hudega. ³⁶ Ob tem so vsi osupnili in začeli med seboj govoriti: »Kakšne besede so to? Ima oblast in moč, da ukazuje hudobnim* duhovom, in oni prihajajo iz ljudi!« ³⁷ Tako se je novica o njem širila po vsej okolici. ³⁸ Ko je odšel iz sinagoge, je vstopil v Simonov dom. Simonovo taščo pa je mučila visoka vročina, zato so ga prosili, naj ji pomaga.+ ³⁹ Stopil je k njej in jo ozdravil, tako da ni imela več vročine. Pri priči je vstala in jim začela streči. ⁴⁰ Vsi, ki so imeli doma bolnike z različnimi boleznimi, so ob sončnem zahodu te bolnike pripeljali k Jezusu. Jezus je na vsakega od njih položil roke in jih tako ozdravil.+ ⁴¹ Poleg tega so iz mnogih prihajali demoni in vpili: »Ti si Božji Sin.«+ Toda on jim je prepovedal, da govorijo+ o njem, ker so vedeli, da je Kristus.+ ⁴² Ko se je zdanilo, se je odpravil proti samotnemu kraju.+ Toda ljudje so ga začeli iskati, in ko so ga našli, so ga skušali zadržati, da ne bi šel od njih. ⁴³ On pa jim je rekel: »Dobro novico o Božjem kraljestvu moram oznaniti tudi drugim mestom, ker sem bil za to poslan.«+ ⁴⁴ Tako je šel oznanjat dobro novico po judejskih sinagogah.