Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Er i Hii Ve i Doo u Eren Kwagh sha Mimi Yô

Er i Hii Ve i Doo u Eren Kwagh sha Mimi Yô

“Se mba a imo i dedoo ken ishima, sar se u zenden tsembelee sha akaa cii.”​—⁠Mbaheberu 13:⁠18.

Ishember i ken zwa Grika i i gem ken Bibilo heen ér “zenden tsembelee” la ngi ôron kwagh u ieren i mimi kpaa, shin “kwagh u a doo tsung shin a doo u kenger yô.”

Mbakristu mba tee mkaanem ma apostoli Paulu man beelee ga. A kaa ér: ‘Sar se u zenden tsembelee sha akaa cii.’ Ka nyi ia wase se u eren kwagh ne?

HENDAN A ISHAREN I BO

Ior kpishi ka ve nenge ijingi hanma sev cii man ve due ve yem akaa a ve ye. Sha ci u nyi? Sha ci u ve soo ér vea lu sha ashe tsembelee. Kpa kwagh gema ngu u a hembe di u hondon ityough sha hwe shin huan akondo a hweev yô. Sha kpôô yô, or u se lu ken atô la una na mluashe wase una seer doon shin una seer vihin.

Mkaanem ma Aôndo pase gbar gbar je ér se uumace se mba a isharen i eren kwagh u bo. Genese 8:21 kaa ér: “Mhen u ishima i or ka u bo, hii sha iyev mbu nan je.” Nahan yô, mimi je gba u se hendan a asaren a bo a i mar se a mi la. Apostoli Paulu yange pase vighe vighe er ka un hendan a isharen na i eren isholibo yô. A kaa ér: “Or u ken a mo u ker atô la ngu lumun atindi a Aôndo saan saan je. Kpa m ngu nengen a tindi ugen ken alegh a am kpaa, ngu nôngon num a tindi u ken mhen wam, ngu kôron mo yemen a mo uikyangen sha ikyev i tindi u isholibo u a lu ken alegh a am la.”​—⁠Mbaromanu 7:​22, 23.

U tesen ikyav yô, shighe u i kende se ken ishima u eren kwagh u bo shi i sar se tsung u eren kwagh sha mimi ga je kpa, ishima ia fatyô u kighir se ga. Se fatyô u tsuan kwagh u se er yô. Aluer se venda mhen u bo yô, se za hemen u eren kwagh sha mimi shin er se nenge ior kpishi ve eren kwagh sha mimi ga nahan kpaa.

HEMBA ISHAREN I BO

Gba u se dondo atindi a doon tsung a i we sha kwagh u aeren a wang yô. Kwagh gema er vihi yô, ior kpishi mba hembe henen sha kwagh u ‘ikyondo i vea zer ve a lu sha tindi la’ a u henen sha ma ieren i vea tese ve a lu sha tindi la. Nahan ka ve nenge ér aluer ve zua a kwagh u i doo u vea lu a mi la sha anyighe kpa ka kwaghbo ga. Takerada u i yer ér The (Honest) Truth About Dishonesty la kaa ér: “Jighilii yô, ka se eren akaa a mimi ga kpa se nenge ser se mba eren kar ikyar inya ga, nahan se mba ior mba mimi her.” Nahan kpa, ma tindi ngu u una wase se u fan ser akaa a ka se er sha mimi ga la i lumun a mi shin i lumun a mi ga yôô? Een, tindi ngu.

Ior umiliôn imôngo sha tar kav er Bibilo ia wase ve sha gbaa ne kpishi yô. Bibilo ngi a atindi a doon tsung a Aôndo a we sha kwagh u aeren a wang yô. (Pasalmi 19:⁠7) Ngi a akaawan a aa wase u sha kwagh u tsombor man tom u eren man aeren a wang man mlu wou vea Aôndo kua akaa agen kpaa yô. Bibilo ya tsegh ga. Atindi man akaawan a a lu ker la nga wasen akuraior cii kua ior-nyian man ior-il man ijô man hanma nongoior kpaa. Aluer se mba ôron Bibilo shi gbidyen kwar sha mi shi eren kwagh u i kaa la yô, se tsaase ishima yase u eren kwagh sha mimi.

Dugh u zuan a mfe u mimi u ken Bibilo la sha yô, kwagh ugen kpa ngu u i gbe u se er ve se hemba ieren i mimi ga la yô. Kera ga je kpa, se mba ken tar u ior ve lu a aeren a wang ga, shi ka ve kighir se ér se dondo aeren a ve shon yô. Ka kwagh u a ne ve i gbe kpee u se eren msen hen Aôndo, se sônon un ser a wase se shi a sue se je la. (Mbafilipi 4:​6, 7, 13) Aluer se mba eren nahan yô, ishima ia taver se u suen kwagh u vough shi eren akaa cii sha mimi.

INJAR I I DUGH KEN IEREN I MIMI LA

Yange i fa Hitoshi, u se vande teren kwagh na ken ngeren u hiihii la ér ka or u eren tom sha mimi. Hegen ngu eren tom hen kômpeni u orgen u a wuese ieren na i mimi la yô. Hitoshi kaa ér, “Doom kpishi er m zough a tom u ua na me za hemen u lun a imoshima i wang yô.”

Ior mbagenev kpa zua a injar sha ieren i mimi ne. Nenge akav a ior mbagenev mba ve zough a mtsera sha u dondon kwaghwan u Bibilo sha u “zenden tsembelee sha akaa cii” yô.

  • Imoshima i Wang

    “Yange m de makeranta shighe u m lu anyom 13 la, m lu eren tom vea mbaiv. Nahan inyaregh ki yange m zuan a mi cii nôngo u lun sha anyighe. Shighe kar yô, m er nom, maa mo vea nomom se hii u henen Bibilo vea Mbashiada mba Yehova. Bibilo pase se er Yehova * Aôndo a ker aeren a mimi ga cii ihyom yô, nahan se kange ishima u geman uma wase. Ken inyom i 1990 la, se tsegha ayol a ase sha ci u Yehova sha u eren batisema, maa se hingir Mbashiada mba Yehova.”​—⁠Anzaakaa 6:​16-19.

    “Ken anyom a karen ken ijime la, ya wam iv a ikyav mbi yange m ii a ii yô. Kpa hegen ne, imba kwagh ne kera ngi ken ya wam ga, man kwagh ne na m ngu a imoshima i wang. Ka mea hide mea hen sha anyighe u yange m er anyom imôngo la yô, m wuese Yehova tsung er a lu a mhôônom ma zungwen kpishi yô. Saan mo iyol kpishi er hanma tugh ka m yav mem mem yô, sha ci u m fa je mer hegen doo Yehova a mo.”​—⁠Mkaanem ma Cheryl, kwase u ken tar u Ireland.

    “Shighe u orvesen wam u hen ijiirtom fa ér m venda u ngohol ngyatu hen orgen u va u va eren kasua a vese yô, doo un a mo kpishi, nahan a kaa ér: ‘Aôndo u u civir la na u ngu or u eren kwagh sha mimi! Doom kpishi er u eren tom hen kômpeni ne nahan.’ U eren hanma kwagh sha mimi la na m ngu a imoshima i wang sha ishigh ki Yehova Aôndo. Kwagh ne shi nam u wasen mba hen tsombor wam man azende am kpa u eren kwagh sha mimi.”​—⁠Mkaanem ma Sonny, or u ken Hong Kong.

  • Bemshima

    “M eren tom vea banke ugen u a eren kasua vea ityar wue wue yô. Ashighe kpishi mba eren tom ne ka ve nenge ér u zuan a inyaregh la hemba kan hange hange a u eren kwagh sha mimi. Ior kpishi nenge ér aluer ve er anyighe kpuaa tseegh kpa ve gema ve zua a inyaregh shi ve wase mbagenev yô, kwaghbo ngu sha kwagh la ga. Kpa er mo m lu eren kwagh sha mimi yô, m ngu a bemshima. M kange ishima mer a̱ lu nyi je i er kpa me za hemen u eren kwagh sha mimi. Mbavesen av mba hen ijiirtom fa je ér me fatyô u eren ve aie ga shin eren aie sha ci ve ga.”​—⁠Mkaanem ma Tom, or u ken Amerika.

  • Icivir

    “Orvesen ugen u a nengen sha tom u m eren yô, yange kaa ér mo m er aie sha kwagh u ikyav mbi mbi saa hen ijiirtom yase yô, kpa m venda. Mba va fe ior mba ve iv ikyav mbira yô, orvesen wam u hen ijiirtom wuese mo kpishi er m er kwagh sha mimi yô. Saa u taver ishima tsung ve u er kwagh sha mimi ken tar u u ngee a anyighe ne ye. Aluer se er nahan yô, mbagenev vea na se jighjigh shi vea na se icivir je kpaa.”​—⁠Mkaanem ma Kaori, kwase u ken Japan.

Imoshima i wang man bemshima kua icivir cii kohol ka injar i or ka nan zua a mi sha u tesen ér doo u eren kwagh sha mimi yô. U lumun a kwagh nee?

^ par. 17 Bibilo tese ér Yehova ka iti i Aôndo.