Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

ITINEKWAGH I TAMEN | YIASE I PASEN MWAR U BIBILO

Bibilo War Akaa a Vihin I̱

Bibilo War Akaa a Vihin I̱

ER YANGE BIBILO MA VIHI LA: Ior mba yange ve hii ngeren Bibilo la man mba ve va hide ve nger mkaanem ma Bibilo mara ken uruamabera mba hev la cii, yange ve nger lu ken papiru kua uihyurenmbaruamabera mba sha akôv a inyam. * (2 Timoteu 4:13) Akaa a yange i er uihyurenmbaruamabera a mi ne na yô, lu u Bibilo ia fatyô u vihin saanishe nena?

Papiru yange ngôôr anden ga, shi a tsa ga maa a tsor iyol, a hingir lue lue shi a gema kala. Ior mbagen uhar, Richard Parkinson man Stephen Quirke ve time sha akaa a Mbaigipiti mba tsuaa mbara, nahan ve kaa ér, “Shighe ka a karen yô, papiru a vue shi a tsor iyol, shi a vurun a haan. Ka a koso ihyurenruamabera i sha papiru, shin imaagh ki a yôhôr a kighir un yô, mndolom ma na ikyôn i ta sha mi gayô a hôugh, gayô anhyevev shin ishondo i pupuu i ya un.” Upapiru mbagenev yange a zuan a ve yô, mtsee shin mndolom shin iwanger i na ve ngôôr vihin ga.

Uihyurenmbaruamabera mba sha akôv anyam mba hembe tsan a mba sha papiru. Kpa, ve kpa ka a er a ve sha inja ga shin a ver ve hen ijiir i i tsee shin iyange i te shin mndolom ma lu her kpishi yô, ve vihi i ngôôr ga. * Uihyurenmbaruamabera mba sha akôv anyam kpa ishondo ka i soo u yan. Sha nahan yô, takerada u i yer ér Everyday Writing in the Graeco-Roman East la ôr kwagh u ngeren mba tsev kaa ér, “ka i taver kpishi u ve war.” Nahan, luun er yange Bibilo vihi yô, loho u Bibilo kpa ma u saa.

ER YANGE BIBILO WAR LA: Tindi u Mbayuda yange kighir hanma Tor ve ‘nan nger tindi ne ken ruamabera.’ (Duteronomi 17:18) Heela tseegh ga, ior mba ve va hide ve nger mkaanem ma Bibilo ken uihyurenmbaruamabera mba hev la yange ve nger ve kpishi je yô, sha shighe u mbaapostoli la, uruamabera mbara lu ken ushinagoge mba ken Iserael cii, kua ken Masedonia, u lu ica a Iserael la je kpaa! (Luka 4:16, 17; Aerenakaa 17:11) Lu nyi i war ngeren mba Bibilo mba tsev mbara ve, ve lu her zan zan nyiana?

Ngeren mba Bibilo mba sha hiihii mba i zough a mi ikyua a Zegemnger u Kuugh yô. Yange ve tsa anyom uderi imôngo ken mtem ma inyaagh ma i koso ken ubar mba hen iombortar la yô

Orgen u a tim sha kwagh u Ikyuryan i He yô, mba yer un ér Philip W. Comfort. A kaa ér, “Mbayuda yange ve wa uihyurenmbaruamabera mba Bibilo shin mtem ma inyaagh gayô uzwar ér ve de vihin ga.” Ikyav tese ér Mbakristu kpa yange ve va dondo ieren ve ne. Ka nahan ve yange i zua a ngeren mba Bibilo mba sha hiihii mbara mbagenev shin mtem ma inyaagh man ken ubar kua uiombortar mbagenev ye.

KWAGH U A DUGH KER LA: Ngeren mba Bibilo mba hiihii mbara udubu imôngo war mba her zan zan nyian, man mbagen ker tsa hemba anyom 2,000. Takerada u tse ugen môm u u lu a ngeren mba hiihii her kpishi er Bibilo nahan ngu ga.

^ par. 3 Papiru ka ihyurenruamabera u ngise i ngeren kwagh kimi, u yange i er un sha antoho u shin mnger, u i yilan ér papiru yô.

^ par. 5 U tesen ikyav yô, kôpi u ngeren u yange i wa ave shimi sha u nan tar u Amerika ian i hingir sha ikyev i u la, lu sha akôv anyam i nger ye. Kpa yange anyom kar lu a kuma 250 ga je tsô maa gema kala, nahan ngeren u sha mi la kera due tsembelee ga.