Fanatu ki te fakasologa

Fanatu ki te fakasologa o mataupu

Logo‵maega—E Mata, se Fakasalaga Mai te Atua?

Logo‵maega—E Mata, se Fakasalaga Mai te Atua?

A LUZIA E ‵MATE TENA VAE FAKAMAUI. E pelā me se tamaliki, ne poko tou fafine ne te masaki ko te polio, se masaki ‵pisi telā ne fakamāfua aka ne te sē ga‵lue ‵lei o uaua o te foitino. I te taimi ko 16 ei ana tausaga, ne fai atu se fafine telā ne galue i ei a Luzia ki a ia penei, “Ne fakasala ne te Atua a koe ki te masaki tenā me i a koe ne seki fakalogo kae masei ki tou mātua.” I tausaga fakamuli ifo, koi masaua eiloa ne Luzia te ma‵sei o ana lagonaga.

I TE TAIMI NE ILOA EI NE DAMARIS ME E KENISA TENA MAFAUFAU, ne ‵sili atu tena tamana ki tou fafine: “Ne a au mea ne fai ko ala ei o tupu te mea tenei ki a koe? E mautinoa eiloa me ne fai ne koe se mea masei. Tenā te pogai ko fakasala ei koe ne te Atua.” Ne logo‵mae eiloa a Damaris i pati a tou tagata.

Ne tali‵tonu eiloa a tino e tokouke i te fia afe o tausaga me i masaki se fakasalaga mai te Atua. E fai mai te tusi ko te Manners and Customs of Bible Lands e tokouke a tino kolā ne ola i taimi o Keliso ne tali‵tonu me i “masaki ne māfua mai te agasala a te tino masaki, io me ko ana taugasoa, kae ne fai pelā me se fakasalaga mō te agasala tenā.” E fai mai te Medieval Medicine and the Plague me i te Vaitaimi o te Pouliuli, “ne tali‵tonu a nisi tino me ne aumai ne te Atua a mala ke fakasala ei latou ona ko olotou agasala.” Tela la, i te taimi ne ‵mate valevale ei a te fia miliona o tino i Eulopa mai te famai i te 14 senitenali, e mata, ko te Atua ne fakaoko atu ne ia te fakasalaga ki luga i tino ma‵sei? Io me ne māfua mai te famai tenā mai se manu, e pelā mo sukesukega mautinoa a tokitā? E mafai o mafau‵fau a nisi tino penei, e mata, e fakaaoga eiloa ne te Atua a masaki ke fai ei ke logo‵mae a tino ona ko olotou agasala? *

MAFAUFAU KI TE MEA TENEI: Kaia ne faka‵lei ei ne Iesu a tino māfai a masaki mo logo‵maega ne fakasalaga mai te Atua? E mata, ne fakaseaoga ne te mea tenā a fakamasinoga ‵tonu mo te amiotonu o te Atua? (Mataio 4:23, 24) Ne seki mafai eiloa ne Iesu o ‵teke atu a faifaiga a te Atua. Ne fai mai a ia: “Me fai faeloa ne au a mea kolā e fiafia a ia ki ei” kae “e fai eiloa ne au a te fakatonuga ne tuku mai ne te Tamana ke fai ne au.”—Ioane 8:29; 14:31.

E manino ‵lei te Tusi Tapu. A Ieova te Atua e “se mafai o ‵se.” (Teutelonome 32:4) E pelā me se fakaakoakoga, e se manako lele te Atua ke fakatupu ne ia se fakalavelave ke tamate ei a te fia selau o tino ‵lei, ona ko tena manako o fakasala se tino i luga i ei! E ‵tusa mo te amiotonu o te Atua, ne fai mai a Apelaamo, se tavini fakamaoni a te Atua, me e se mafai lele ne te Atua o “fakaseai . . . a tino amio‵tonu fakatasi mo tino amio ma‵sei.” E se “taitai eiloa o fai” ne ia se vaegā mea penā, ko ana pati. (Kenese 18:23, 25) E fai mai foki te Tusi Tapu me i te “Atua e se fai ne ia a faifaiga ma‵sei”; e se fai ne ia a “mea ‵se.”—Iopu 34:10-12.

MEA E AKOAKO MAI I TE TUSI TAPU E UIGA KI LOGO‵MAEGA

A logo‵maega kolā e fe‵paki mo tatou e sē se fakasalaga mai te Atua mō se agasala ne fai. Ne manino ‵lei te fakamatalaga a Iesu e uiga ki te mea tenei i te taimi ne lavea ei ne ia mo ana soko se tagata telā ne ‵kivi talu mai loa tena fanauga. “Ne fesili atu ana soko ki a ia: ‘Te Faiakoga, ko oi ne agasala, ko te tagata tenei io me ko ana mātua, ko ala ei o fanau mai a ia e ‵kivi?’ Ne tali atu a Iesu: ‘E se ko te tagata tenei io me ko ana mātua, kae ne fai penei ko te mea ke fakaasi atu a galuega a te Atua e auala i a ia.’”—Ioane 9:1-3.

I te lotou kilokiloga e uiga ki te manatu ‵se tenei, ne ‵poi a soko o Iesu i te taimi ne fai atu ei a ia me e se ko te tagata tenā io me ko ana mātua ne agasala i se auala telā ne ala ei o tupu te mea tenā. Ne seki faka‵lei fua ne Iesu a te tagata ‵kivi kae ne fai ne ia te mea tenā ke faka‵tonu aka a te talitonuga ‵se me i logo‵maega se fakasalaga mai te Atua. (Ioane 9:6, 7) A latou kolā e logo‵mae i fakalavelave e uiga ki te ola ‵lei i aso nei, e maua ne latou a fakamafanafanaga mai te iloa ne latou me e se ko te Atua te māfuaga o olotou logo‵maega.

Kaia ne faka‵lei ei ne Iesu a tino ma‵saki moi fai ko te Atua ne fakasala ne ia latou ona ko olotou mea ‵se ne fai?

E fakatalitonu mai te Tusi Tapu

  • “E se mafai o tofotofogina te Atua ki mea ma‵sei io me e tofotofo ne ia se tino.” (IAKOPO 1:13) E tonu, a “mea ma‵sei” kolā ne pokotia i ei a tino i se fia selau tausaga, e aofia i ei a masaki, logo‵maega, te mate, ko pili fua o fakaseai atu.

  • Ko Iesu Keliso ne “faka‵lei ne ia a tino katoa kolā ne tigaina.” (MATAIO 8:16) Mai te faka‵leiga ne ia a tino katoa kolā ne olo atu ki a ia, ne fakaasi mai ei ne te Tama a te Atua a mea kolā ka fakataunu ne te Malo o te Atua i se auala lasi ‵ki i te lalolagi kātoa.

  • “Ka ‵solo kea‵tea ne [te Atua] a loimata katoa mai i olotou mata, kae ka se toe ai se mate, ka se toe ai foki se fanoanoa, se tagi io me se ‵mae. Ko palele atu a mea mua.”—FAKAASIGA 21:3-5.

KO OI E ‵TAU O ‵LOSI ATU KI EI?

Kae kaia la koi fe‵paki eiloa a tino katoa mo logo‵maega mo puapuaga e uke? Ko leva ne fakasae aka ne tino a te fesili tenā i se fia selau o tausaga. Kafai e se ko te Atua, kae ko oi la e ‵tau o ‵losi ki ei? Ka sau‵tala eiloa tatou ki tali o fesili konā i te suā mataupu.

^ pala. 4 E tiga eiloa e isi ne taimi i aso mua ne fakasala ei ne te Atua a tino ona ko olotou agasala, e se fakaasi mai i te Tusi Tapu me ko fakaaoga nei ne Ieova a vaegā mea penā mo masaki io me ko fakalavelave ke fakasala i ei a tino ona ko olotou agasala.