Skip to content

BANN ZENN I DEMANDE

Ki kantite rezilyans mon annan?

Ki kantite rezilyans mon annan?

Ki kantite rezilyans ou annan? Eski ou’n deza fer fas avek . . .

  • lanmor en dimoun ki ou kontan?

  • en maladi ki dir pour bokou letan?

  • en dezas natirel?

Bann eksper i dir ki rezilyans pa en kalite ki neseser zis ler i annan bann gro defi. Menm bann stres toulezour i kapab annan en lefe lo ou lasante. I pour sa rezon ki i enportan pour ou devlop rezilyans, ki swa ou problenm i ptipti oubyen gro.

 Ki savedir rezilyans?

Rezilyans i sa abilite pour fer fas avek bann sanzman ek difikilte e ganny bon rezilta. Bann dimoun ki annan rezilyans i gannyen problenm. Par kont, menm si problenm in mark zot, zot vin pli for ki avan.

Zis parey serten pye dibwa i kabannen avek movetan, me revin drwat apre ki gro divan in kalmi, ou osi ou pou santi ou pli byen apre ki ou’n pas dan en gro problenm

 Akoz ou bezwen rezilyans?

  • Akoz tou dimoun i pas dan problenm. Labib i dir: “Pa touzour bann ki pli vit ki ganny lakours, . . . ni menm sa ki annan konnesans pa touzour reisi, akoz letan ek levennman san ekspekte i ariv lo tou dimoun san ki zot realize.” (Eklezyast 9:11, NWT) Ki leson nou aprann? Menm bann bon dimoun i soufer e souvan i pa zot lafot.

  • Akoz rezilyans i kapab protez ou. En konseye kot en lekol segonder in fer sa remark: “I’n annan en kantite zanfan ki’n plere dan mon lofis akoz zot in ganny en ‘C’ dan legzanmen oubyen en dimoun in fer en remark negatif lo zot lo medya sosyal.” I dir ki menm si sa bann sityasyon i paret bann pti keksoz, si bann zenn pa konn fer fas avek sa bann problenm, zot kapab devlop diferan problenm mantal oubyen emosyonnel. *

  • Akoz rezilyans pou ed ou la konmela e ler ou vin en adilt. Konsernan bann dezapwentman ki nou rankontre dan lavi, Dokter Richard Lerner i ekri: “En keksoz ki fer en dimoun vin en adilt ki reisi dan lavi e prodiktif, se ler i arive sirmont bann dezapwentman, met bann nouvo lobzektif oubyen esey trouv en lot fason pour akonpli son lobzektif.” *

 Ki mannyer ou kapab devlop rezilyans?

  • Evalye ki kantite serye ou problenm i vreman ete. Aprann fer diferans ant bann gro problenm ek bann pti problenm. Labib i dir: “En dimoun bet pou vitman mekontan, me en dimoun pridan pa fatig li avek en lensilt.” (Proverb 12:16, NWT)

    “Kot lekol, bann manrmay i konplent bann pti zafer konmsi i bann gro problenm. Ler zot ganny pwennvi zot bann zanmi lo medya sosyal, sa i fer zot mazin zot problenm plis ankor, ki fer ki zot pa arive vwar ki kantite serye zot problenm i vreman ete.”​—Joanne.

  • Aprann avek lezot. En proverb Labib i dir: “Feray i fit feray, pareyman en dimoun i kapab ed son kanmarad pour progrese.” (Proverb 27:17, NWT) Nou kapab aprann bann bon leson avek bann dimoun ki’n deza pas atraver bann difikilte.

    “Ler ou koz avek lezot dimoun, ou realize ki zot in pas atraver plizyer sityasyon difisil, me aprezan zot oke. Koz avek zot e vwar ki zot in fer oubyen pa’n fer pour fer fas avek zot bann problenm.”​—Julia.

  • Annan pasyans. Labib i dir: “Sa enn ki zis i kapab tonm set fwa, me i pou touzour leve.” (Proverb 24:16) I pran letan pour aksepte ki keksoz pa mars parey ou ou ti a kontan. Alor pa bezwen sirprann si ou pas dan bann peryod difisil. Sa ki enportan se ki ou kontinyen “leve.”

    “Ler ou pe rekipere apre ki ou’n pas dan en problenm, ou leker i bezwen geri. I en prosedir ki pran letan. Mon’n aprann ki pli letan i pase, i vin pli fasil pour rekipere.”​—Andrea.

  • Devlop rekonesans. Labib i dir: “Toultan montre zot rekonesans.” (Kolosyen 3:15) Nenport ki problenm ou rankontre, i toultan annan keksoz ki ou kapab apresye. Mazin trwa keksoz ki donn ou rezon pour viv.

    “Ler ou pe pas dan problenm, i difisil pour pa demande, ‘Akoz mwan?’ Rezilyans i zwe en gran rol pour ed ou pa konsantre lo ou bann problenm, me plito swazir pour reste pozitif e apresye sa ki ou annan e kapab fer.”​—Samantha.

  • Swazir pour kontant ou avek sa ki ou annan. Zapot Pol ti dir: “Mon’n aprann pour kontant mwan avek sa ki mon annan.” (Filipyen 4:11) Pol pa ti kapab kontrol bann move keksoz ki ti pe arive avek li. Me i ti kapab kontrol lafason ki i ti reakte anver sa bann sityasyon. Pol ti determinen pour kontant li avek sa ki i ti annan.

    “En keksoz ki mon’n aprann lo mon lekor, se ki ler en keksoz i arive, mon pa toultan reakte dan sa bon fason. Mon anvi devlop en bon latitid dan nenport ki sityasyon. Sa pa pou selman benefisye mwan, me bann dimoun otour mwan osi.”​—Matthew.

  • Fer lapriyer. Labib i dir: “Desarz tou ou fardo lo [Zeova], i pou soutenir ou. Zanmen i pou les en zis tonbe.” (Psonm 55:22) Lapriyer pa zis en keksoz ki ou fer pour ou santi ou pli byen. I en vre kominikasyon ant ou ek ou Kreater ki “enterese” avek ou.​—1 Pyer 5:7.

    “Mon pa bezwen lalit mon tousel. Mon priy Zeova e dir li tou mon bann problenm. Mon osi remersye li pour son bann benediksyon. Ler mon reste konsantre lo bann benediksyon ki Zeova i donn mwan, sa i fer mwan aret annan bann santiman negatif. Lapriyer i vreman enportan!”​—Carlos.

^ par. 8 Sorti dan sa liv Disconnected, par Thomas Kersting.

^ par. 9 Sorti dan sa liv The Good Teen​—Rescuing Adolescence From the Myths of the Storm and Stress Years.