Inda koshikalimo

OVANYASHA TAVA PULA

Ongahelipi handi dulu okuyandja elitulemo?

Ongahelipi handi dulu okuyandja elitulemo?

 Omolwashike ihandi dulu okuyandja elitulemo?

Elaine okwa ti: “Nale onda li handi lesha omambo mahapu, ashike paife hasho vali handi ningi. Kandi hole nokuli nokulesha outendo vale.”

Miranda okwa ti: “Ohandi endelelifa okavidio ngeenge ondi wete taka ende kanini.”

Jane okwa ti: “Ngeenge handi ningi oshinima sha fimana, ndele ongodi yange oya dima, ohandi kala ashike handi lipula kutya, ‘Olyelye a tumina nge etumwalaka?’”

Mbela outeknologi owe shi ningifa shidjuu okuyandja elitulemo? Vamwe ohava ti, heeno. Nicholas Carr okwa popya a ti: “Apa ngoo pefike hatu longifa ointaneta, osho ngoo hatu deula ouluvi wetu u kale hau piyaanekwa, u ude ko oinima diva nonande itau yandje elitulemo. *

Natu ka taleni koinima itatu omo hatu dulu okupiyaanekwa kouteknologi.

  • Ngeenge tamu popi. Omunyasha umwe wedina Maria okwa ti: “Nokuli nonande oto popi novanhu oshipala noshipala ihava yandje elitulemo, ohava kala ashike ve lipyakidila nokutuma omatumwalaka, tava dana ou-game, ile ve li komakwatafano opaintaneta neengodi davo.”

  • Ngeenge u li mongulu. Embo Digital Kids ola ti: “Ovanafikola vahapu ova popya kutya ohava longifa oikwaelektronika yavo pefimbo leetundi opo va tume omatumwalaka, va leshe nokutala ouyelele oo inau pamba osho tava hongwa.”

  • Ngeenge to lesha. Chris, oo e na omido 22, okwa popya a ti: “Oshidjuu neenghono kwaame okukala itandi tale kongodi yange ngeenge ya kwena. Ngeenge ou li omunafikola, ongodi otai dulu oku ku piyaaneka, ndele efimbo olo wa li u na okuninga oifiilwalonga yoye to kala ashike to tokatoka ongodi oule wovili fiyo da ninga nhatu, ile di dulife po.

Osho sha fimana: Oto ka mona shidjuu okuyandja elitulemo ngeenge owa efa outeknologi u ku piyaaneke, ile oo u kale tau ku pangele.

Omadiladilo itaa yandje elitulemo okwa fa ashike onghambe yomoixwa, molwaashi oo tae ku pangele

 Nghee handi dulu okuxwepopala ndi kale handi yandje elitulemo

  • Ngeenge tamu popi. Ombiibeli oya ti: “Inamu lalakanena ashike ouwa weni vene, ndele lalakaneneni yo ouwa wavakweni.” (Ovafilippi 2:4) Ovanhu nava mone kutya ou na ko nasha navo mokupwilikina kuvo nelitulemo. Kaleni tamu shakenifa omesho navo noino pitika u piyaanekwe koshikwaelektronika shoye.

    Thomas okwa ti: “Ngeenge tamu popi, henuka okukala to tale kongodi yoye. Ulika kutya owa fimaneka omunhu oo to popi naye mokupwilikina kuye nelitulemo.”

    EETEPO: Ngeenge tamu popi, kaleka ongodi yoye kokule. Ovanongononi ova mona kutya ngeenge ongodi oi li popepi namwene, otai dulu okuya moshipala osho ta ningi, ile eenghundafana davo.

  • Ngeenge u li mongulu. Ombiibeli oya ti: “Pwilikineni nawa osho handi mu lombwele.” (Lukas 8:18) U na efinamhango olo momadiladilo, ngeenge omwa pitikwa kofikola okulongifa ointaneta eshi mu li mongulu, ino tala omatumwalaka, ile u dane ou-game, ile u kale tamu litumine omatumwalaka navamwe. Ponhele yaasho, yandja elitulemo kwaasho tamu hongwa.

    Karen okwa ti: “Kendabala okukala to yandje elitulemo meetundi. Ninga omadidilikoshango eshi omuhongi ta hongo. Ngeenge otashi shiiva, kala ho kala omutumba koipundi yokomesho, opo uha piyaanekwe.”

    EETEPO: Ninga omadidilikoshango nopena, ponhele yokuninga nokombiyuta. Ovanongononi ova popya kutya osho otashi kwafele omunhu aha piyaanekwe unene noku dule okudimbuluka osho e lihonga.

  • Ngeenge to lesha. Ombiibeli oya ti: “Lihapupalifila ounongo, likongela omayele!” (Omayeletumbulo 4:5) Osho osha kwatela mo okudiladila moule, ponhele ashike yokulesha ouyelele to tondoka mo opo u dule okupita okakonakono.

    Chris okwa ti: “Ngeenge handi lesha ohandi tula okatableta kange ko-airplane mode, opo ndi dule okuyandja elitulemo kwaasho handi ningi. Ihandi tale komatumwalaka oo tae uya mo. Ngeenge inandi hala okudimbwa oshinima shonhumba ohandi shi shange.”

    EETEPO: Shilipaleka kutya ponhele opo to leshele oto dulu okukala to yandje elitulemo. Napa kale pa yela nopa unganekwa nawa.

^ okat. 4 Ouyelele oo owa dja membo The Shallows — What the Internet Is Doing to Our Brains.