Eya go dikagare

BAFSA BA A BOTŠIŠA

Nka Thušwa ke Eng Gore ke se Tšwafe go Itšhidulla?

Nka Thušwa ke Eng Gore ke se Tšwafe go Itšhidulla?

 Ke ka baka la eng ke swanetše go tšima?

 Dinageng tše dingwe, bafsa ba fetša nako e ntši ba dutše fase, seo se dira gore ba be le mathata mmeleng. Ke ka baka leo Beibele e bolelago gore “go tlwaetša mmele go [a] hola.” (1 Timotheo 4:8) Go hola bjang?

  •   Go tšima go dira gore o ikwe o thabile. Go tšima go dira gore bjoko bo ntšhe dikhemikhale tšeo di thušago mmele gore o dule o iketlile e bile o thabile. Ba bangwe ba lebelela go tšima e le sehlare seo se dirago gore ba se ke ba gateletšega.

     Regina o re: “Go kitima e sa le mesong go dira gore letšatši la ka e be leo le kgahlišago, e bile ke ba le mafolofolo. Go kitima go ntira gore ke thabe.”

  •   Go tšima go kaonefatša ponagalo ya gago. Ge o tšima ka mo go lekanetšego, seo se dira gore o tie, o phele gabotse mmeleng le go itshepa.

     Olivia o re: “Ngwageng o fetilego ke be ke palelwa ke go dira mohuta o itšego wa go itšhidulla, eupša ga bjale ke a o kgona. Sa go nthabiša kudu ke gore ke a tseba gore ke hlokomela mmele wa ka.”

  •   Go tšima go ka dira gore o phele nako e teletšana. Go dula o itšhudulla go thuša gore pelo ya gago e pompe madi gabotse e bile go go thuša gore o heme gabotse. Le gona go thuša go thibela bolwetši bja go thibana ga ditšhika, e lego bolwetši bjo bo tlwaelegilego bjoo bo bolayago banna le basadi ba bantši.

     Jessica o re: “Go ba le lenaneo le lebotse la go itšhidulla le go le diriša go bontšha Mmopi wa rena gore re leboga mmele wo a re filego wona.”

 Tabakgolo še: Go itšhidulla go na le mehola e mentši, go go hola gona bjale le nakong e tlago. Tonya o re: “Ge o boa go itšhidulla, o ka se itshole wa re ke be ke sa ya kae. Ka mehla ge ke boa go itšhidulla ke dula ke iteboga e bile ke sa itshole.”

Koloi yeo e sa hlokomelwego mafelelong e a senyega. Go bjalo le ka mebele ya rena, ge re sa itšhidulle re tlo lwala

 Ke eng seo se ntšhitišago go itšhidulla?

 Tše dingwe tša dilo tšeo di ka go šitišago ke tše:

  •   Go se bone mohola wa go itšhidulla. Sophia o re: “Bafsa ba bantši ba nagana gore ba tlo no dula ba phetše gabotse mmeleng. Ga ba ke ba nagana gore le bona ba ka lwala. Ba ipotša gore go lwala batho bao ba godilego feela.”

  •   Go hloka nako. Clarissa o re: “Le ge ke dula ke swaregile, ke ipha nako ya go ja gabotse le ya go robala, eupša ge e le nako ya go itšhidulla yona ga ke na yo.”

  •   Go patelela tšimi. Gina o re: “Go a tura gore o dule o phetše gabotse mmeleng, ka gobane o swanetše gore o patele ge o nyaka go ya tšiming!”

 Nagana ka se:

 Ke eng seo se tlogago se ntšhitiša go itšhidulla? Go fenya seo se go šitišago go ka tšea nako, eupša mafelelong o tlo iteboga.

 Nka dira eng gore ke tšime?

 O ka leka dilo tše di latelago:

  •   O se ke wa emela gore ba bangwe ba go botše gore o itšhidulle.—Bagalatia 6:5.

  •   O se ke wa ipha mabaka a go se kwagale. (Mmoledi 11:4) Ka mohlala, ga go hlokagale gore o ye tšiming gore o thome go itšhidulla. Go na le dipapadi tše dintši tša go itšhidulla, hwetša yeo wena o e ratago.

  •   Botšiša ba bangwe gore ba diriša mekgwa efe go itšhidulla.—Diema 20:18.

  •   Itirele lenaneo. Ngwala dilo tšeo o nyakago go di fihlelela le tšeo o di fihleletšego gore o se ke wa fela matla.—Diema 21:5.

  •   Nyaka motho yo o ka tšimago le yena. Motho yoo o tla go thuša le go go hlohleletša gore o se ke wa tlogela.—Mmoledi 4:9, 10.

  •   Tseba gore ga se ka mehla go ka bago bonolo, eupša seo se se ke sa go fetša matla.—Diema 24:10.

 Eba le tekatekano

 Beibele e botša banna le basadi gore e be bao ba “lekanetšego mekgweng.” (1 Timotheo 3:2, 11) Ka gona eba le tekatekano tabeng ya go itšhidulla. Batho ba go tšima ka mo go feteletšego ba feleletša ba se sa na mohola. Kgarebe yeo e bitšwago Julia e re: “Ge lesogana le ka ba le difaka eupša la hloka bohlale, ga le kgahliše.”

 Hlokomela mantšu ao a bonagala okare a a go kgothatša a go swana le gore: “Ge o ikwa okare o a felela, tšwela pele.” Mantšu ao a ka dira gore o ikgobatše ke moka wa se sa dira “dilo tše bohlokwa kudu” bophelong.—Bafilipi 1:10.

 Go oketša moo, dilo tšeo di dirišwago go re hlohleletša go tšima, di ka re fetša matla. Kgarebe yeo e bitšwago Vera o hlokometše gore: “Banenyana ba bantši ba na le dinepe tša batho bao ba nyakago go swana le bona, ge ba ikwa ba felelwa ke matla ba a di lebelela. Sa go kweša bohloko ke gore ba feleletša ba ipapetša le batho bao, seo sa ba fetša matla. Itšhidulle gore o dule o phetše gabotse mmeleng, e sego feela gore o bogege gabotse.”