TO JE ZARES ČUDOVITO UPANJE! Naš Stvarnik nam je obljubil večno življenje prav tukaj na Zemlji. Toda mnogim je to težko verjeti. »Vsak mora enkrat umreti,« pravijo. »To je del naravnega cikla življenja in smrti.« Drugi menijo, da je večno življenje mogoče, toda ne tukaj na Zemlji. Pravijo, da človeka čaka večno življenje, ko umre in gre v nebesa. Kaj pa menite vi?

Preden odgovorite, razmislite o svetopisemskem odgovoru na naslednja tri vprašanja: Kaj nam o tem, kako dolgo je bilo ljudem namenjeno živeti, pove to, kako je bil človek ustvarjen? Kaj je bil Božji prvotni namen z Zemljo in človeštvom? Zakaj so ljudje začeli umirati?

Od vsega živega, kar je Bog ustvaril na Zemlji, smo ljudje zares edinstveni. Zakaj? V Svetem pismu je nakazano, da smo samo ljudje ustvarjeni po »Božji podobi«. (1. Mojzesova 1:26, 27) Kaj to pomeni? Pomeni, da so bile človeku dane značilnosti in lastnosti, ki odsevajo značilnosti in lastnosti Boga, kot sta ljubezen in čut za pravico.

Poleg tega smo ljudje obdarjeni s sposobnostjo razmišljanja in sklepanja, z zmožnostjo, da razlikujemo med pravilnim in napačnim, ter z željo, da spoznamo Boga in z njim spletemo tesen odnos. Zato lahko občudujemo veličastnost vesolja, čudesa narave kakor tudi likovno umetnost, glasbo in poezijo. Najpomembnejše pa je, da ima človeštvo edinstveno zmožnost častiti Stvarnika. Zaradi teh lastnosti je med nami in drugimi živimi bitji na Zemlji velik prepad.

Torej, razmislite: Ali bi nam Bog dal tako izjemne lastnosti s skoraj neomejeno zmožnostjo, da jih še bolj razvijamo in izboljšujemo, če bi nam namenil le nekaj kratkih let življenja? Resnica je, da nam je Bog te edinstvene lastnosti in zmožnosti dal zato, da bi prav tu na Zemlji lahko uživali večno življenje.

Toda nekateri pravijo, da Bog ljudem ni nikoli namenil večnega življenja na Zemlji. Trdijo, da je Zemljo ustvaril kot začasen dom za ljudi, da bi jih preizkusil in ugotovil, kdo od njih si zasluži, da bi šel v nebesa in večno živel pri njem. Toda če bi bilo to res, ali ne bi bil potem Bog odgovoren za vse zlo in hudobijo, ki prežemata ves svet? To bi bilo v popolnem nasprotju s samo naravo Boga.  Glede njega v Svetem pismu piše: »Vse njegove poti so pravica. On je Bog zvestobe in ni nikoli krivičen; pravičen je in pošten.« (5. Mojzesova 32:4)

V Svetem pismu je Božji prvotni namen z Zemljo jasno odkrit z besedami: »Nebesa so Jehovova, zemljo pa je dal ljudem.« (Psalm 115:16) Bog je Zemljo ustvaril, da bi bila človeštvu čudovit trajen dom, poleg tega jo je oskrbel z vsem, kar potrebujemo, da bi uživali smiselno neskončno življenje. (1. Mojzesova 2:8, 9)

»Nebesa so Jehovova, zemljo pa je dal ljudem.« (Psalm 115:16)

V Svetem pismu je jasno zapisan tudi Božji namen s človeštvom. Prvemu človeškemu paru je naročil: »Napolnita zemljo in postanita njena gospodarja. Gospodarita [...] vsem živalim, ki se gibajo po zemlji.« (1. Mojzesova 1:28) Imela sta zares čudovito nalogo, da skrbita za raj in ga razširita po vsej Zemlji! Prav zares, Adamu in Evi ter njunim bodočim potomcem se je obetalo večno življenje na Zemlji, ne pa nagrada v nebesih.

Zakaj potem umiramo? Sveto pismo pokaže, da je eno od Božjih duhovnih stvarjenj, kasneje znano kot upornik Satan Hudič, skušalo uničiti to, kar je Bog pripravil v Edenu. Kako?

Satan je naša prastarša Adama in Evo navedel, da sta se mu pridružila v uporu proti Bogu. Ko je Satan trdil, da ju je Bog za nekaj prikrajšal – za pravico, da se sama odločata, kaj je prav in kaj narobe – sta se postavila na Satanovo stran in se uprla Bogu. Kakšne so bile posledice? Čez čas sta umrla – zgodilo se je to, kar je rekel Bog. Izgubila sta možnost, da bi večno živela v raju na Zemlji. (1. Mojzesova 2:17; 3:1–6; 5:5)

Upor Adama in Eve vpliva na ljudi vse do danes. Božja Beseda pravi: »Zaradi enega človeka [Adama] je na svet prišel greh in zaradi greha smrt; tako se je smrt razširila na vse ljudi.« (Rimljanom 5:12) Umiramo zato, ker smo od naših prastaršev podedovali greh in smrt, ne pa zaradi nekakšnega vnaprej določenega nedoumljivega Božjega načrta.

Upor v Edenu Bogu ni preprečil, da bi izpolnil svoj prvotni namen s človeštvom in Zemljo. Njegova popolna ljubezen in čut za pravico sta ga navedla, da je priskrbel pot, po kateri nas bo rešil spon podedovanega greha in smrti. Apostol Pavel je pojasnil: »Plačilo za greh je namreč smrt, toda dar, ki ga daje Bog, je večno življenje po našem Gospodu Kristusu Jezusu.« (Rimljanom 6:23) Bog je iz ljubezni »dal svojega edinorojenega Sina [Jezusa Kristusa], da ne bi bil uničen nihče, ki veruje vanj, ampak bi imel večno življenje«. (Janez 3:16) Jezus je s tem, da je svoje življenje prostovoljno daroval kot odkupno žrtev, pridobil nazaj vse, kar je bilo zaradi Adama izgubljeno. a

Božja obljuba o zemeljskem raju bo kmalu postala resničnost. To čudovito prihodnost lahko dočakate tudi vi, če si k srcu vzamete Jezusove besede: »Vstopite skozi tesna vrata. Široka vrata in prostorna pot namreč vodijo v uničenje in veliko jih gre skozi ta vrata. Toda tesna vrata in ozka pot vodijo v življenje in malo jih je, ki to pot najdejo.« (Matej 7:13, 14) Vaša prihodnost je v vaših rokah. Kaj boste storili?