Prva Mojzesova knjiga 1:1–31

  • Ustvaritev neba in zemlje (1, 2)

  • Šest dni pripravljanja zemlje (3–31)

    • 1. dan: svetloba; dan in noč (3–5)

    • 2. dan: prostranstvo (6–8)

    • 3. dan: kopno in rastlinje (9–13)

    • 4. dan: svetila na nebu (14–19)

    • 5. dan: ribe in ptice (20–23)

    • 6. dan: kopenske živali in ljudje (24–31)

1  V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo.+  Zemlja je bila pusta in prazna, vodne globine+ je pokrivala tema in Božja dejavna sila*+ se je gibala nad vodno gladino.+  Bog je rekel: »Naj se pojavi svetloba.« In pojavila se je svetloba.+  Bog je videl, da je svetloba dobra, in začel je ločevati svetlobo od teme.  Svetlobo je poimenoval dan, temo pa noč.+ Bil je večer in bilo je jutro, prvi dan*.  Bog je potem rekel: »Naj med vodami nastane prostranstvo*,+ ki bo vode ločilo na dvoje*+  Nato je naredil prostranstvo in razdelil vode, tako da so bile ene pod prostranstvom, druge pa nad prostranstvom.+ In zgodilo se je tako.  Prostranstvo je poimenoval nebo. Bil je večer in bilo je jutro, drugi dan*.  Bog je potem rekel: »Naj se vode, ki so pod nebom*, zberejo na en kraj in naj se prikaže kopno.«+ In zgodilo se je tako. 10  Kopno je poimenoval zemlja,+ zbrane vode pa morje*.+ In videl je, da je to dobro.+ 11  Potem je rekel: »Naj iz zemlje poženejo trava, rastline in drevesa po svojih vrstah*. Rastline bodo dajale seme, drevesa pa bodo rojevala sad, v katerem je seme.« In zgodilo se je tako. 12  Iz zemlje so pognali trava, rastline+ in drevesa po svojih vrstah. Rastline so dajale seme, drevesa pa so rojevala sad, v katerem je seme. In Bog je videl, da je to dobro. 13  Bil je večer in bilo je jutro, tretji dan*. 14  Bog je potem rekel: »Naj se na nebu* pojavijo svetila*,+ da ločijo dan od noči.+ Na podlagi njih se bodo določevale dobe*, dnevi in leta.+ 15  Svetijo naj na nebu* in osvetljujejo zemljo.« In zgodilo se je tako. 16  Bog je naredil dve veliki svetili – večje svetilo, da sveti podnevi,*+ in manjše, da sveti ponoči*. Naredil je tudi zvezde.+ 17  Povzročil je, da so se na nebu* pojavila svetila, da osvetljujejo zemljo, 18  da svetijo* podnevi in ponoči ter da ločujejo svetlobo od teme.+ In videl je, da je to dobro. 19  Bil je večer in bilo je jutro, četrti dan*. 20  Bog je potem rekel: »Naj v vodah zamrgoli živih bitij* in naj leteča bitja letajo po nebu* nad zemljo.«+ 21  Ustvaril je velikanske morske živali* in vsa živa bitja*, ki se gibljejo in mrgolijo v vodah, po njihovih vrstah. Ustvaril je tudi vsa krilata leteča bitja po njihovih vrstah. In videl je, da je to dobro. 22  Blagoslovil jih je z besedami: »Bodite rodovitni, namnožite se in napolnite morja.+ Leteča bitja naj se namnožijo na zemlji.« 23  Bil je večer in bilo je jutro, peti dan*. 24  Bog je potem rekel: »Naj se na zemlji pojavijo živa bitja* po svojih vrstah, domače živali, plazeče se živali* in divje živali po svojih vrstah.«+ In zgodilo se je tako. 25  Naredil je divje živali po njihovih vrstah, domače živali po njihovih vrstah in vse plazeče se živali po njihovih vrstah. In videl je, da je to dobro. 26  Bog je potem rekel: »Naredimo*+ človeka* po svoji podobi, nam* podobnega,+ in postavimo ga za gospodarja nad vso zemljo – nad ribami v morju, nad bitji, ki letajo po nebu, nad domačimi živalmi in vsemi živalmi, ki se plazijo po zemlji.«+ 27  In ustvaril je človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril; ustvaril je moškega in žensko.+ 28  Nato ju je blagoslovil in jima rekel: »Imejta otroke in se namnožita. Napolnita zemljo in postanita njena gospodarja.+ Gospodarita+ ribam v morju, bitjem, ki letajo po nebu, in vsem živalim, ki se gibajo po zemlji.« 29  Bog je potem rekel: »Glejta, dal sem vama vse rastline na zemlji, ki dajejo seme. Dal sem vama tudi vsa drevesa, ki rojevajo sad, v katerem je seme. Naj vama bo to za hrano.+ 30  Vsem divjim živalim, vsem bitjem, ki letajo po nebu, in vsemu, kar se giblje po zemlji in je živo*, pa sem dal za hrano vse zeleno rastlinje.«+ In zgodilo se je tako. 31  Nato je Bog videl vse, kar je naredil, in glej, bilo je zelo dobro.+ Bil je večer in bilo je jutro, šesti dan*.

Opombe

Ali »Božji duh«.
V Svetem pismu se lahko »dan« nanaša na različno dolga časovna obdobja, ne samo na čas 24 ur.
Mišljena je atmosfera.
To pomeni, da bo vode zgoraj ločilo od voda spodaj.
V Svetem pismu se lahko »dan« nanaša na različno dolga časovna obdobja, ne samo na čas 24 ur.
Ali »na zemlji«.
Tu omenjena beseda »morje« se lahko nanaša tudi na slana in sladkovodna jezera.
Tu omenjena beseda »vrsta« ni znanstveni izraz, ampak se lahko razume širše.
V Svetem pismu se lahko »dan« nanaša na različno dolga časovna obdobja, ne samo na čas 24 ur.
Ali »letni časi«.
Ali »luči«.
Dobesedno »na nebesnem prostranstvu«.
Dobesedno »na nebesnem prostranstvu«.
Ali »da gospoduje noči«.
Ali »da gospoduje dnevu«.
Dobesedno »na nebesnem prostranstvu«.
Ali »gospodujejo«.
V Svetem pismu se lahko »dan« nanaša na različno dolga časovna obdobja, ne samo na čas 24 ur.
Ali »duš«. Glej Slovar pod »duša«.
Dobesedno »po nebesnem prostranstvu«.
Ali »pošasti«.
Ali »duše«. Glej Slovar pod »duša«.
V Svetem pismu se lahko »dan« nanaša na različno dolga časovna obdobja, ne samo na čas 24 ur.
Očitno spadajo sem plazilci in tiste oblike živalskega življenja, ki niso omenjene v glavnem besedilu.
Ali »duše«. Glej Slovar pod »duša«.
V hebrejščini je ta glagol sicer v prvi osebi množine, vendar se lahko nanaša tudi na samo dve osebi.
Hebrejsko ʼadám, kar lahko pomeni »človek; človeštvo«. Zdi se, da je ta beseda sorodna neki drugi hebrejski besedi, ki pomeni »zemlja« ali »tla«.
V hebrejščini se lahko ta zaimek nanaša tudi na samo dve osebi.
Ali »in je živa duša«. Glej Slovar pod »duša«.
V Svetem pismu se lahko »dan« nanaša na različno dolga časovna obdobja, ne samo na čas 24 ur.