Seveda, Sveto pismo nam lahko pomaga, da se uspešno spoprimemo z občutki krivde. (Psalm 32:1–5) Če smo naredili kaj narobe in nam je resnično žal, nam bo Bog odpustil in pomagal, da si bomo opomogli. (Psalm 86:5) Sveto pismo pokaže, da je dobro, da imamo včasih občutke krivde. Pomagajo nam, da nehamo delati slabo in da si še bolj prizadevamo, da tega ne bi več ponavljali. (Psalm 51:17; Pregovori 14:9) Toda Sveto pismo nam svetuje, da ni dobro imeti prevelik občutek krivde, da bi se mogoče obsojali, da smo brezupen primer ali da nismo vredni v Božjih očeh. Če bi kdo tako gledal nase, bi lahko »zaradi tega povsem obupal«. (2. Korinčanom 2:7, Zaživi: Sveto pismo – celotna Nova zaveza)

•  Kaj lahko povzroča občutke krivde

•  Kako se lahko spoprimem z občutkom krivde

•  Svetopisemske vrstice o občutku krivde in odpuščanju

 Krive se morda počutimo zaradi različnih razlogov. Morda mislimo, da smo prizadeli nekoga, ki ga imamo radi, ali da nismo izpolnili svojih pričakovanj. Včasih pa se počutimo krive brez razloga. Če si bomo na primer postavili previsoka merila, se bomo najverjetneje počutili krive vsakič, ko jih ne bomo dosegli. Zato nas Sveto pismo spodbuja, naj imamo do sebe razumna pričakovanja. (Pridigar 7:16)

 Ne dovolite, da bi vas občutki krivde paralizirali. Raje naredite vse, kar lahko, da bi stvari popravili. Kako?

•   Priznajte svoje napake. V molitvi prosite Boga Jehova a, naj vam odpusti. (Psalm 38:18; Luka 11:4) Lahko ste prepričani, da vas bo Bog uslišal, če se pokesate, vam je resnično žal in če se res trudite, da ne ponavljate napak. (2. kroniška 33:13; Psalm 34:18) On vidi v srce, česar ne more videti noben človek. »Bog je zvest in pravičen,« zato nam bo, če se trudimo, da ne ponavljamo istih napak, grehe odpustil. (1. Janezovo 1:9; Pregovori 28:13)

   Če komu storite krivico, je seveda nujno, da to priznate in se tej osebi iskreno opravičite. To morda ni tako lahko, saj zahteva pogum in ponižnost. Z iskrenim opravičilom dosežete dvoje: z vaših ramen pade velikansko breme in vajino prijateljstvo bo spet obnovljeno. (Matej 3:8; 5:23, 24)

•   Razmislite o svetopisemskih vrsticah, ki govorijo o Božjem usmiljenju. Poglejmo si, kaj na primer pravi 1. Janezovo 3:19, 20. Tukaj piše, da nas lahko srce obsoja. To pomeni, da smo morda preveč strogi do sebe in se počutimo nevredne Božje ljubezni. Vendar v teh vrsticah tudi piše, da je »Bog večji od našega srca«. Kaj to pomeni? Bog nas vidi kot celoto in popolnoma razume naše občutke in slabosti. Poleg tega ve, da smo se rodili nepopolni in da smo nagnjeni k temu, da delamo slabo. b (Psalm 51:5) Zato nas Bog ne bo zapustil, če nam je resnično žal za napake, ki jih delamo. (Psalm 32:5)

•   Ne živite v preteklosti. V Svetem pismu so zapisana poročila o moških in ženskah, ki so delali slabe stvari, vendar so kasneje spremenili svoje življenje. Med njimi je bil tudi Savel iz Tarza, ki je bil kasneje poznan kot apostol Pavel. Ko je bil še farizej, je kruto preganjal Jezusove sledilce. (Apostolska dela 8:3; 9:1, 2, 11) Toda ko je ugotovil, da je nasprotoval Bogu in Mesiju oziroma Kristusu, se je pokesal, spremenil način življenja in postal zgled za vse kristjane. Kljub temu da je obžaloval vse, kar je storil, ni živel v preteklosti. Božje usmiljenje ga je spodbudilo, da je postal še bolj goreč in da izpred oči ni izgubil upanja na večno življenje v prihodnosti. (Filipljanom 3:13, 14)

 Jeremija 31:34: »Njihove pregrehe jim bom odpustil in njihovih grehov se ne bom več spominjal.«

 Pomen: Bog je resnično usmiljen – ko nam enkrat napake oprosti, se jih več ne spominja.