Greh je vsakršno dejanje, čustvo ali misel, ki je v nasprotju z Božjimi merili. Zajema kršenje Božjih zakonov, s tem da človek dela kaj, kar je napačno oziroma nepravično v Božjih očeh. (1. Janezovo 3:4; 5:17) Sveto pismo omenja, da je greh tudi to, če človek noče delati tega, kar je prav. (Jakob 4:17)

 V prvotnih jezikih, v katerih je bilo napisano Sveto pismo, besede za greh pomenijo »zgrešiti cilj« oziroma tarčo. Na primer, vojaki v starodavnem Izraelu so znali zelo natančno streljati s pračo, »ne da bi zgrešili«. (Sodniki 20:16) Torej grešiti pomeni zgrešiti cilj, to je Božja popolna merila.

 Bog je Stvarnik in kot tak ima pravico človeštvu postavljati merila. (Razodetje 4:11) Za svoja dejanja smo mu odgovorni. (Rimljanom 14:12)

Ali je mogoče, da človek ne bi nikoli grešil?

 Ne. V Svetem pismu piše, da vsi ljudje »grešijo in ne dosegajo Božje slave«. (Rimljanom 3:23; 1. kraljev 8:46; Pridigar 7:20; 1. Janezovo 1:8) Zakaj je tako?

 Prva človeka, Adam in Eva, sta bila na začetku brezgrešna. Bila sta ustvarjena popolna in po Božji podobi. (1. Mojzesova 1:27) Vendar sta z neposlušnostjo Bogu izgubila popolnost. (1. Mojzesova 3:5, 6, 17–19) Ko so se jima rodili otroci, sta na njih prenesla prirojeni okvari, greh in nepopolnost. (Rimljanom 5:12) Izraelski kralj David je rekel: »Z grehom sem se rodil.« (Psalm 51:5)

Ali so nekateri grehi hujši od drugih?

 Da. Sveto pismo denimo govori o prebivalcih starodavne Sodome, ki so bili »pokvarjeni in so hudo grešili«. Njihov greh je bil »zelo velik«. (1. Mojzesova 13:13; 18:20) Razmislite o treh dejavnikih, ki določajo, kako hud oziroma kako velik je greh.

1.   Resnost. Sveto pismo nas svari pred resnimi grehi, kot so nečistovanje, malikovanje, kraja, pijančevanje, izsiljevanje, umor in spiritizem. (1. Korinčanom 6:9–11; Razodetje 21:8) Kot nasprotje pa omenja nepremišljene, nenamerne grehe, na primer besede ali dejanja, ki druge prizadenejo. (Pregovori 12:18; Efežanom 4:31, 32) Kakor koli že, Sveto pismo nas spodbuja, naj ne podcenjujemo nobenega greha, saj lahko vsak greh vodi v več resnih kršitev Božjih zakonov. (Matej 5:27, 28)

2.   Motiv. Človek včasih greši iz nevednosti, saj ne ve, kaj Bog pričakuje od njega. (Apostolska dela 17:30; 1. Timoteju 1:13) Sveto pismo sicer ne opravičuje takšnih grehov, jih pa razlikuje od grehov, pri katerih gre za zavestno kršenje Božjih zakonov. (4. Mojzesova 15:30, 31) Zavestni grehi izhajajo iz »hudobnega srca«. (Jeremija 16:12)

3.   Pogostost. Sveto pismo tudi razlikuje med enim grehom in daljšim vdajanjem grehu. (1. Janezovo 3:4–8) Tisti, ki se namerno vdajajo grehu, celo po tem, ko spoznajo, kaj je prav in kaj ne, so deležni Božje negativne sodbe. (Hebrejcem 10:26, 27)

 Tiste, ki so hudo grešili, lahko močno bremenijo napake, ki so jih storili. Kralj David je na primer napisal: »Moje napake so mi zrasle čez glavo, so kakor težko breme, pretežke so zame.« (Psalm 38:4) Vendar je v Svetem pismu zapisano tudi tole upanje: »Hudobnež naj zapusti svojo pot in zlobnež svoje misli; naj se vrne k Jehovu, ki se ga bo usmilil, k našemu Bogu, ker mu bo velikodušno odpustil.« (Izaija 55:7)