Hagnente ty agnate’ao

Akore ty Fihevera o Vavolombelo i Jehovah-o o Siansao?

Akore ty Fihevera o Vavolombelo i Jehovah-o o Siansao?

 Tena mankasitrake ty raha vita o siansao zahay. Magneke ty voka ty fikarohagne atao iareo ka zahay naho misy porofo i rahay.

 Hoe ty diksionera raike: “O siansao, le ty fianaragne miomba ty toetoe o raha finorogneo, naho ze fahaiagne niazontikagne boake amy i raha rey.” Tsy boke miomba ty siansa ty Baiboly faie mandrisike o ndatio hianatse miomba ze kila raha finorogne naho handrambe soa boake amy ty fikarohagne atao o mpahay siansao. Intoa misy ohatse:

  •   Miomba o kintagneo naho o planetao: “Miandrà ty maso’areo le talakeso. Ia ty namboatse o raha rehoeke? Tsy ia fa i hoe lahibey maramila mikomandy iareo amy ty famoliliagne azey, i manognogne iareo amy ty agnara’e tsikiraikiraikey.”​—Isaia 40:26.

  •   Miomba o raha managn’aigneo: ‘Nirehake miomba ty hatae [ty Solomona], hatrake amy ty sedera a Libanona agne naho ty hysopa miboake ivela o rindrigneo ey. Nirehake miomba ty biby agn’ala ey naho ty biby mitiligne naho milaly vaho o fiagneo ka reke.’​—1 Mpanjaka 4:33.

  •   Miomba ty fitsaboagne: “Tsy ty ndaty salama ro mipay dokotera, fa ty marare.”​—Lioka 5:31.

  •   Miomba ty toetsandro: ‘Fa nizilike tagnate i tragno fagnajariagne o lanezio aoy vao rehe? Sa fa nitrea’o ty tragno fagnajariagne o havandrao? ... Aia ty lalagne ieleza ty tioke boake antignanagne agne ambone tane ey?’​—Joba 38:22-24.

 Mihevetse o siansao ho raha lahibey o boke’aio naho o gazete’aio. Ahatreavagne lahatsoratse miomba ty raha niforognegne naho ty voka ty fikarohagne natao o mpahay siansao ty agnate’e ao. Mandrisike ty ana’e hianatse soa ka ty rae aman-drene Vavolombelo i Jehovah amy izay iareo mahafantatse soa ty raha misy magnodidigne aze. Mpahay siansa aza ty ila’e amo o Vavolombelo i Jehovah-o. Ohatse zao, manam-pahaiagne miomba ty simia, matematika naho fizika zao ohatse ty ila’e.

Voafetra avao ty raha vita o siansao

 Tsy mino zahay tie afake mamale ze hene fagnonteneagne apetra o ndatio o siansao. a Nisy mpandineke miomba ty nofon-taneo ohatse nikezake namantatse tie namboaregne amy ty inogne o taneo. Ty mpikaroke miomba ty vata o ndatio ka zao nandineke tie akore ty fomba fiasa o vatagneo. Faie fanta iareo vao tie nagnino o taneo ro azo ipetrahagne soa, le nagnino ro miara-miasa soa ty faritse iaby amy ty vata o ndatio?

 Naho ty heve’ay, le ty Baiboly avao ro afake mamale o fagnonteneagne rehoe. (Salamo 139:13-16; Isaia 45:18) Inoa’ay fa naho te ho ampe fahalalagne soa ty ndaty raike, le tena ilae’e ty mianatse miomba ty siansa naho mianatse miomba ty Baiboly.

 Misy fotoagne, le hoe mifanohetse o siansao naho o Baibolio. Faie ty anto’e mahavy izay, le tihoe tsy azo o mpahay siansao soa ty raha tena rehafe ty Baiboly. Tsy mampianatse ohatse, ty Saontsin’Andrianagnahare tie niforognegne tagnate ty enegne andro ara-bakiteny ty tane toy.​—Genesisy 1:1; 2:4.

 Eké ty ndaty maro ty raha ila’e ampianare o siansao, faie tsy misy porofo magnamaregne i raha rey. Ndra o mpahay siansa malazao aza tsy magneke i raha rey. Maro, ohatse, ty mpikaroke miomba ty raha managn’aigne naho ty mpahay simia magneke fa tsy maregne i tihoey tie niova ty fototarazo ty raha managn’aigne raike, le niova ho karaza’e hafa. Tsy maregne ka hoe iareo tie ze matanjake amy ireo avao ro nivelogne. Mitovy hevetse amy iareo zahay satria trea tie nisy namorogne ze kila raha iaby sady tena mahay i namorogne azey.

a Hoe ty Erwin Schrödinger, mpahay fizika nahazo loka Nobel boake Otrisy agne: ‘Tsy tena rehafe o siansao ty raha tena lahibey amantikagne.’ Hoe ka ty Albert Einstein: “Naho fa miatreke raha sarotse tika, le manjare fantantika tie tsy mahavaha ty olagne amo o fiaignagneo eo o fahaiagneo.”