Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Kamoo re ka Thušago Bao ba Nago le Malwetši a Monagano

Kamoo re ka Thušago Bao ba Nago le Malwetši a Monagano

BEIBELE E RE: “Mogwera wa kgonthe o dula a na le lerato ka dinako tšohle, e bile ke ngwanabo motho yo o ka ithekgago ka yena mohlang wa tlalelo.” —DIEMA 17:17.

Seo se ra Gore’ng?

Re ka ikwa re sa kgone go thuša mogwera wa rena yo a nago le bolwetši bja monagano. Eupša re ka bontšha gore re na le taba le mogwera wa rena ka go mo thuša go lebeletšana le bothata bja go gateletšega monaganong. Bjang?

Seo se ka go Thuša Bjang?

Le “akgofele go kwa.”—JAKOBO 1:19.

Tsela e nngwe e kaone yeo o ka thušago mogwera wa gago ke ka go mo theetša ge a nyaka go bolela le wena. O se ke wa nagana gore o swanetše go araba selo se sengwe le se sengwe seo a se bolelago. Mmontšhe gore o mo theeditše le gore o na le taba le yena. Leka go kwešiša kamoo a ikwago ka gona le gona o se ke wa mo ahlola. Gopola gore a ka bolela dilo tšeo a sa swanelago go di bolela ke moka ka morago a itshola.—Jobo 6:2, 3.

“Bolelang ka mo go homotšago.” —1 BATHESALONIKA 5:14.

Mogwera wa gago a ka ba a belaela goba a lebeletšane le maikwelo a go ikwa a se na mohola. Ka gona go mo kgodiša gore o na le taba le yena go ka mo homotša le go mo kgothatša le ge o sa tsebe gore o swanetše gore eng.

“Mogwera wa kgonthe o dula a na le lerato ka dinako tšohle.”—DIEMA 17:17

Mo nee thušo yeo a e hlokago. Go e na le gore o nagane gore o a tseba gore o ka mo thuša bjang, mmotšiše gore o ka dira eng. Ge e ba mogwera wa gago a thatafalelwa ke go hlalosa seo a se hlokago, leka go mo mema gore le tle le dire dilo tšeo le ka di dirago ka moka, go swana le go sepela-sepela. Goba o ka ithaopela go ya le yena mabenkeleng, go hlwekiša goba go dira mešongwana e mengwe.—Bagalatia 6:2.

‘O se fele pelo.’—1 BATHESALONIKA 5:14

Ga se ka mehla mogwera wa gago a nyakago go bolela. Kgodiša mogwera wa gago gore o dula o ikemišeditše go mo theetša ge a nyaka go bolela. Bolwetši bja mogwera wa gago bo ka mo dira gore a bolele goba a dire dilo tšeo di ka go kwešago bohloko. A ka no hlakahlakana maikwelong a se sa nyaka go dira dilo tšeo le bego le kwane gore le tlo di dira. O se ke wa fela pelo, leka go mo kwešiša ge o dutše o mo thuša.—Diema 18:24.

O ka Thuša Mogwera wa Gago ka go mo Thekga

Farrah, a yo mogwera wa gagwe a nago le bolwetši bja go se je gabotse, bja go belaela kudu le bja go gateletšega monaganong, o re: “Ke dula ke le gona ge a ntlhoka. Le ge ke sa kgone go rarolla mathata a gagwe ke dula ke ikemišeditše go mo theetša. Ka dinako tše dingwe o no nyaka fela go theetšwa gore a ikwe a le kaone.”

Ha-eun yo a nago le bolwetši bja go gateletšega monaganong, o re: “Yo mongwe wa bagwera ba ka o na le botho e bile o a nkgothatša. O ile a mmema ga gagwe gore re tle re thabele dijo. O mpontšhitše lerato, seo se dirile gore ke kgone go mmotša ka mo ke ikwago ka gona. O nkgothaditše kudu.”

Jacob yo mosadi wa gagwe a nago le bolwetši bja go gateletšega monaganong, o re: “Go se fele pelo go bohlokwa. Ge mosadi wa ka a dira selo seo se nkgopišago ke dula ke gopola gore ga a itire, o dirwa ke bolwetši bjo a nago le bjona. Se se nthuša gore ke se ke ka galefa, ke dule ke mo naganela.”

Enrico yo a nago le bolwetši bja go belaela kudu, o re: “Mosadi wa ka o dula a nthekga le go nkgothatša. Ge ke ikwa ke tshwenyegile kudu ga a nkgapeletše go dira selo seo ke sa nyakego go se dira. Seo se ra gore ka dinako tše dingwe ga a kgone go dira dilo tšeo a bego a ka rata go di dira. Ke motho wa bohlokwa kudu go nna, ka gobane o naganela batho ba bangwe e bile o na le botho.

a Maina a mangwe a fetotšwe.