Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Blagost je pot modrosti

Blagost je pot modrosti

Toñi, ki dela kot poklicna negovalka, je pozvonila na vratih. Odprla ji je ženska srednjih let. Ta je Toñi ozmerjala in grobo oštela, ker ni prišla prej, da bi poskrbela za njeno ostarelo mamo. Toñi ni zamujala, vendar se je ženski vseeno mirno opravičila za nesporazum.

NASLEDNJIČ jo je ženska spet ozmerjala. Kako se je Toñi odzvala? »Znašla sem se v zelo težki okoliščini,« je priznala. »Njeno žaljenje je bilo neupravičeno.« Kljub temu se je ženski znova opravičila in ji povedala, da razume trpljenje, ki ga prestaja.

Kako bi se odzval, če bi bil na Toñijinem mestu? Ali bi se trudil ravnati blago? Ali pa bi le s težavo nadzoroval svojo jezo? Priznati je treba, da morda ni enostavno ohraniti mirno kri v okoliščinah, podobnih tej, ki je opisana zgoraj. Ko smo pod stresom ali nas kdo izzove, je pravi izziv, da ostanemo blagi.

Po drugi strani pa Sveto pismo spodbuja kristjane, naj bodo blagi. Pravzaprav Božja Beseda to lastnost povezuje z modrostjo. »Kdo je med vami moder in razumen?« je vprašal Jakob. »Takšen naj z lepim vedenjem pokaže svoja dela v blagosti, ki izvira iz modrosti.« (Jak. 3:13) Kako je blagost dokaz modrosti od zgoraj? In kaj nam lahko pomaga, da bomo razvijali to bogovšečno lastnost?

ZAKAJ JE MODRO BITI BLAG

Blagost lahko ublaži napetost. »Blag odgovor odvrača togoto, zbadljiva beseda pa povzroča jezo.« (Preg. 15:1)

Jezen odziv lahko neprijeten položaj še poslabša, ker se s tem samo doliva olje na ogenj. (Preg. 26:21) Po drugi strani pa blag odziv pogosto deluje pomirjujoče. Omehča lahko celo človeka, ki je sovražno nastrojen.

Toñi je to sama doživela. Ko je ženska opazila, kako blago se je Toñi odzvala, so ji v oči privrele solze. Pojasnila je, da so se nanjo zgrnili osebni in družinski problemi. Toñi ji je odlično pričevala in začela z njo preučevati Sveto pismo – vse to zaradi svojega miroljubnega vedenja.

Blagost nas lahko osreči. »Srečni tisti, ki so blage narave, ker bodo podedovali zemljo.« (Mat. 5:5)

Zakaj so tisti, ko so blage narave, srečni? Številni posamezniki, ki so bili nekoč nasilni, so sedaj srečni, ker se oblačijo z blagostjo. Njihovo življenje se je izboljšalo in vedo, da jih čaka čudovita prihodnost. (Kol. 3:12) Adolfo, okrajni nadzornik v Španiji, se spominja, kakšno je bilo njegovo življenje, preden je spoznal resnico.

»Moje življenje je bilo brez smisla,« pravi Adolfo. »Pogosto me je popadla jeza, in to tako močno, da so se celo nekateri prijatelji bali mojih brezobzirnih in nasilnih odzivov. Nazadnje je prišlo do preobrata. V nekem pretepu so me šestkrat zabodli in skoraj sem izkrvavel.«

Vendar zdaj Adolfo z besedo in zgledom druge uči, naj bodo blagi. Mnoge pritegne njegova prisrčna in prijetna osebnost. Adolfo pravi, da je vesel za vse spremembe, ki jih je naredil. Hvaležen je Jehovu, da mu pomaga razvijati blagost.

Blagost osrečuje Jehova. »Bodi moder, moj sin, in razveseljuj moje srce, da bom lahko odgovoril njemu, ki me zasmehuje.« (Preg. 27:11)

Jehova pravzaprav zasmehuje njegov največji sovražnik, Hudič. Bog bi imel vse razloge, da bi se jezil zaradi takšnega namernega sramotenja, toda Sveto pismo zanj pravi, da je »počasen za jezo«. (2. Mojz. 34:6) Ko si prizadevamo posnemati Boga v tem, da smo počasni za jezo in da smo blagi, kažemo modrost, ki zelo ugaja Jehovu. (Efež. 5:1)

Današnji svet je pogosto zelo neprijazen. Morda srečamo ljudi, ki so domišljavi, ošabni, govorijo bogokletno, so obrekljivi, brez samoobvladanja in divji. (2. Tim. 3:2, 3) Kljub temu pa to ne bi smel biti razlog, da kristjan ne bi razvijal blagosti. Božja Beseda nas spominja, da si »modrost, ki je od zgoraj, [. . .] prizadeva za mir [in] je razumna«. (Jak. 3:17) Če kažemo mirnega in razumnega duha, dokazujemo, da smo si pridobili Božjo modrost. Takšna modrost nas bo navedla, da se bomo takrat, ko nas kdo izzove, odzvali blago, kar nas bo še bolj zbližalo z Jehovom, virom brezmejne modrosti.