1., 2. a) Zakaj ne bi smeli biti presenečeni, da nas včasih muči zaskrbljenost? (Glej sliko pri naslovu.) b) Kaj bomo pregledali v tem članku?

ŽIVIMO v zelo stresnih časih. Satan Hudič je silno jezen ter »hodi okrog kakor rjoveč lev in si prizadeva, da bi koga požrl«. (1. Pet. 5:8; Raz. 12:17) Zato nismo presenečeni, da kdaj pa kdaj celo nas, Božje služabnike, muči zaskrbljenost. Konec koncev so tudi bogaboječi Jehovovi služabniki v preteklosti, kot je bil kralj David, občasno imeli »skrbi«. (Ps. 55:2) Spomnimo se, da je apostola Pavla mučila »skrb za vse občine«. (2. Kor. 11:28) Kaj lahko storimo, kadar nas preplavijo skrbi?

² Naš ljubeči nebeški Oče je pomagal svojim služabnikom v preteklosti in tudi danes želi pomagati nam, da znatno zmanjšamo zaskrbljenost. Sveto pismo nas spodbuja: »Zvrnite nanj vse svoje skrbi, ker mu je mar za vas.« (1. Pet. 5:7) Kako pa lahko to naredimo? Poglejmo štiri načine: iskreno molimo, berimo Božjo Besedo in poglobljeno premišljujmo o prebranem, prosimo Jehova za svetega duha ter o svojih občutkih govorimo s kom, ki mu zaupamo. Med pregledovanjem teh štirih načinov razmislimo, kje bi se morda lahko še izboljšali.

3. Kako lahko zvrneš »svoje breme na Jehova«?

³ Prvi korak, ki ga lahko naredimo, je ta, da se Jehovu bližamo v iskreni molitvi. Kadar se znajdemo v okoliščinah, ki povzročajo tesnobo ali zaskrbljenost, izlijmo srce svojemu ljubečemu nebeškemu Očetu. Psalmist David je Jehova rotil: »Nagni uho, o Bog, k moji molitvi.« Nato je v istem psalmu rekel: »Zvrni svoje breme na Jehova, on te bo podpiral.« (Ps. 55:1, 22) Zatem ko si naredil vse, kar si lahko, da bi težavo rešil, boš z iskreno molitvijo zagotovo dosegel več kakor z zaskrbljenostjo. Toda kako ti lahko molitev pomaga, da se v tebi ne bi množile tesnobne misli? (Ps. 94:18, 19)

4. Zakaj je molitev tako pomembna, kadar nas muči zaskrbljenost?

⁴ Beri Filipljanom 4:6, 7. Jehova se lahko odzove, ko ga iskreno, iz srca in vztrajno rotimo. Kako to stori? Tako da nam da notranji mir. Ta lahko naš um in srce osvobodi čustev, ki nam povzročajo skrbi. Mnogi lahko temu pritrdijo na podlagi lastnih izkušenj. Bog jim je pomagal, da so se osvobodili hude zaskrbljenosti oziroma občutka vznemirjenosti zaradi kake zle slutnje ter si pridobili globok mir in spokojnost, ki presegata vsako človeško misel. To lahko občutiš tudi ti. »Božji mir« lahko premaga vsak izziv, ki bi te doletel. Povsem lahko zaupaš v Jehovovo sočutno obljubo: »Ne oziraj se plaho naokrog, saj sem jaz tvoj Bog. Okrepil te bom in ti pomagal.« (Iza. 41:10)

5. Kako nam Božja Beseda lahko da notranji mir?

⁵ Drugi način, s katerim si pridobimo notranji mir, je branje svetopisemskih odlomkov in poglobljeno premišljevanje o njih. Zakaj je to pomembno? Sveto pismo vsebuje praktične duhovne smernice, ki ti lahko pomagajo, da se ogneš zaskrbljenosti, jo zmanjšaš ali se z njo spoprimeš. Ne spreglej dejstva, da je Božja Beseda koristna in poživlja, saj je v njej zapisana modrost samega Stvarnika. Če boš premišljeval o Božjih mislih, podnevi ali ponoči, in o tem, kako najbolje uporabiti praktične svetopisemske smernice, boš zelo okrepljen. Jehova je branje svoje Besede jasno povezal s tem, da je človek »pogumen in močan« ter se ne boji in ni preplašen. (Joz. 1:7–9)

6. Kako lahko Jezusove besede pozitivno vplivajo nate?

⁶ V Božji Besedi najdemo Jezusove pomirjujoče izreke. Njegove besede in nauki so bili vir poživitve poslušalcem. Jezus je pritegnil množice, saj je znal pomiriti tiste, ki so jih bremenile tegobe, okrepiti slabotne in potolažiti potrte. (Beri Matej 11:28–30.) Pokazal je, da se ljubeče zanima za duhovne, čustvene in fizične potrebe drugih. (Mar. 6:30–32) Jezus je obljubil, da bo v oporo. To še vedno velja, saj lahko Jezusovo oporo občutimo enako, kakor so jo apostoli, ki so potovali z njim. Ni treba, da je Jezus fizično navzoč, zato da bi nam pomagal. Kot nebeški kralj je še naprej sočuten in z nami tako tudi ravna. Zato nam lahko, ko smo zaskrbljeni, usmiljeno priskoči na pomoč. Da, Jezusove besede ti lahko pomagajo, da se spoprimeš s stisko, in napolnijo tvoje srce z upanjem in pogumom. (Heb. 2:17, 18; 4:16)

7. Kako ti koristi sveti duh, ki ti ga daje Bog, ko ga zanj prosiš?

⁷ Jezus je obljubil, da naš nebeški Oče ne bo odrekel svetega duha tem, ki ga  prosijo. (Luk. 11:10–13) Tako imamo na voljo tretje močno sredstvo, s katerim lahko zmanjšamo zaskrbljenost. Gre za sad duha, torej pozitivne lastnosti, ki so plod Božje dejavne sile in odsevajo osebnost vsemogočnega Boga. (Beri Galačanom 5:22, 23; Kol. 3:10.) Če boš negoval sad tega duha, se bodo tvoji odnosi z drugimi izboljšali. Ugotovil boš, da do okoliščin, ki bi sicer povzročile zaskrbljenost, velikokrat sploh ne bo prišlo. Na kratko razmisli o tem, kako ti sad duha pomaga.

8.–12. Kako ti lahko sad Božjega svetega duha pomaga pri tem, da se spoprimeš s stresnimi okoliščinami oziroma se jim ogneš?

⁸ »Ljubezen, veselje, mir.« Ko si z drugimi prizadevaš ravnati spoštljivo, boš verjetno ugotovil, da se znaš bolje spoprijemati s svojimi negativnimi čustvi. Zakaj lahko to rečemo? Ko drugim izkazuješ bratoljubje, srčno naklonjenost in čast, se boš ognil okoliščinam, ki bi lahko povzročale zaskrbljenost. (Rim. 12:10)

⁹ »Potrpežljivost, prijaznost, dobrota.« K miroljubnim odnosom boš prispeval, če boš upošteval nasvet: »Bodite pa drug do drugega prijazni in polni najgloblje sočutnosti ter si velikodušno odpuščajte.« (Efež. 4:32) Tako boš preprečil, da bi prišlo do okoliščin, ki bi lahko povzročale zaskrbljenost. Lažje boš tudi rešil neljube zaplete, do katerih pride zaradi človeške nepopolnosti.

¹⁰ »Vera.« Danes so naše skrbi pogosto povezane z denarjem in gmotnim imetjem. (Preg. 18:11) Zato nam bo močna vera v Jehovovo ljubečo skrb lahko pomagala spoprijeti se s takšnimi skrbmi ali se jim ogniti. Kako pa? Mnogo skrbem se lahko ognemo, če upoštevamo navdihnjeni nasvet apostola Pavla: »Bodite zadovoljni s tem, kar imate.« Pavel še doda: »[Bog] je namreč rekel: ‚Nikakor te ne bom pustil samega, nikakor te ne bom zapustil.‘ Zato lahko polni poguma rečemo: ‚Jehova je moj pomočnik, ne bom se bal. Kaj mi more storiti človek?‘« (Heb. 13:5, 6)

¹¹ »Blagost, samoobvladanje.« Razmislimo, kako praktično in učinkovito bo, če bomo kazali ti lastnosti. Tako se verjetno ne bomo zapletali v dejanja, ki bi nam osebno lahko povzročala skrbi. Poleg tega bomo imeli koristi, ker se bomo ogibali »zlohotne zagrenjenosti, jeze, srda, vpitja in žaljivega govorjenja«. (Efež. 4:31)

¹² Priznati moramo, da potrebujemo ponižnost, da se podredimo »mogočni roki Boga« in da na Boga zvrnemo »vse svoje skrbi«. (1. Pet. 5:6, 7) Toda če se boš trudil biti ponižen, boš hodil po poti, ki ugaja Bogu in jo ta podpira. (Miha 6:8) Prizadevaj si biti stvaren glede tega, koliko zmoreš v fizičnem, psihičnem in čustvenem pogledu, in tako bo manj verjetno, da te bo mučila prekomerna zaskrbljenost, saj se boš zanašal na Boga.

13. Kaj je Jezus mislil s tem, ko je rekel »Nikoli ne bodite zaskrbljeni«?

¹³ V Mateju 6:34 (beri) najdemo Jezusov tehtni nasvet: »Nikoli ne bodite zaskrbljeni.« Vendar je morda videti, da je ta nasvet težko udejanjati. Kaj je Jezus mislil s tem, ko je rekel »Nikoli ne bodite zaskrbljeni«? Seveda ni mislil, da Božji služabnik ne bo nikoli v življenju zaskrbljen. Glede tega smo že omenili, kaj sta rekla David in Pavel. Toda Jezus je pomagal svojim učencem razumeti,  da problemov ne bodo rešili s prekomerno oziroma pretirano zaskrbljenostjo. Vsak dan ima svoje izzive, zato kristjanom ni treba, da sedanjim skrbem dodajajo še skrbi glede preteklosti ali prihodnosti. Kako lahko upoštevaš Jezusov nasvet in se osvobodiš izčrpavajoče zaskrbljenosti?

14. Kako se lahko spoprimeš s skrbmi, ki so povezane s preteklostjo?

¹⁴ Posameznika lahko mučijo skrbi, ki so morda povezane z njegovimi preteklimi dejanji ali napakami. Mogoče ga preganja občutek krivde zaradi česa, kar je naredil v preteklosti, celo pred mnogo leti. Včasih se je kralj David počutil, kakor da so mu napake »zrasle čez glavo«. Priznal je: »Vpijem od ječanja svojega srca.« (Ps. 38:3, 4, 8, 18) Kaj je bilo v takšnih razmerah za Davida pametno, da naredi? Kaj je storil? Zaupal je v Jehovovo usmiljenje in odpuščanje. S prepričanostjo je rekel: »Srečen tisti, ki mu je prestopek oproščen.« (Beri Psalm 32:1–3, 5.)

15. a) Kako lahko posnemaš Davida pri spoprijemanju s skrbmi glede sedanjosti? b) Katere praktične korake lahko narediš, da zmanjšaš zaskrbljenost? (Glej okvir » Nekaj praktičnih korakov za zmanjšanje zaskrbljenosti«.)

¹⁵ Včasih si morda v skrbeh glede sedanjosti. Na primer, ko je David pisal 55. psalm, je bil v strahu za svoje življenje. (Ps. 55:2–5) Kljub temu ni dovolil, da bi zaradi zaskrbljenosti izgubil zaupanje v Jehova. O svojih problemih je goreče molil, vendar je tudi razumel, kako pomembno je ukrepati in se spoprijeti z vzrokom zaskrbljenosti. (2. Sam. 15:30–34) Od Davida se lahko nekaj naučiš. Ne pusti, da te skrbi povsem preplavijo. Naredi vse, kar je v tvoji moči, da se boš lahko spoprijel z okoliščino, v kateri si se znašel, nato pa poln zaupanja prepusti zadeve v Jehovove roke.

16. Kako ti lahko pomen Božjega imena okrepi vero?

¹⁶ Do neutemeljene zaskrbljenosti velikokrat pride, če se kristjan obremenjuje s tem, kaj bi se lahko zgodilo v prihodnosti. Vendar ni treba, da te mučijo skrbi zaradi česa, kar se še sploh ni zgodilo. Zakaj ne? Zato ker se stvari pogosto ne izidejo tako slabo, kot nas je bilo strah, da se morda bodo. Poleg tega ne obstaja okoliščina, ki je Bog, na katerega lahko zvrneš vse svoje skrbi, ne bi mogel imeti pod nadzorom. Njegovo ime naj bi pomenilo »On povzroča, da postaja«. (2. Mojz. 3:14) Globlji pomen Božjega imena nam zagotavlja, da je Bog povsem zmožen poskrbeti, da se izpolnjujejo njegovi nameni v korist njegovih služabnikov. Bodi prepričan, da Bog lahko nagradi svoje zveste in jim pomaga, da se spoprimejo s skrbmi glede preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.

17., 18. Kako ti lahko dobra komunikacija pomaga spoprijeti se z zaskrbljenostjo?

¹⁷ Četrti način, kako se lahko spoprimeš z zaskrbljenostjo, je dobra komunikacija – to, da se o svojih občutkih pogovoriš s kom, ki mu zaupaš. Zakonec, tesen prijatelj ali občinski starešina ti lahko pomaga videti skrbi v pravi luči. »Zaskrbljenost človeku tare srce, dobra beseda pa ga razveseljuje.« (Preg. 12:25) Iskrena in odkrita komunikacija ti je lahko v veliko pomoč pri tem, da razumeš svoje skrbi in se z njimi spoprimeš. Sveto pismo pravi: »Kjer ni zaupnega pogovora, načrti propadejo, uspeh pa prinese množica svetovalcev.« (Preg. 15:22)

¹⁸ Jehova pomaga kristjanom zmanjšati zaskrbljenost tudi po tedenskih občinskih shodih. Tam se lahko družiš s soverniki, ki jim je mar zate in želijo spodbujati drug drugega. (Heb. 10:24, 25) Takšno medsebojno spodbujanje ti bo pomagalo napolniti duhovne baterije in bo pripomoglo k temu, da boš lažje premagoval zaskrbljenost. (Rim. 1:12)

19. Zakaj si lahko prepričan, da ti bo odnos z Bogom dajal moč?

¹⁹ Razmisli, kako je neki občinski starešina v Kanadi spoznal vrednost tega, da skrbi zvrne na Jehova. Kot šolski učitelj in svetovalec ima zelo stresno službo, poleg tega se spoprijema z anksiozno motnjo. Kaj mu pri tem pomaga? Takole pravi: »Močno se trudim krepiti odnos z Jehovom, tako da mi je ta odnos v največjo pomoč pri spoprijemanju s čustvenimi problemi. Podpora pravih prijateljev ter duhovnih bratov in sester je v teh stresnih časih izredno pomembna. Z ženo se odkrito in iskreno pogovarjam o svojih občutkih. Sostarešine in okrajni nadzornik so mi bili v dragoceno pomoč, da sem začel na stvari gledati v pravi luči. Poleg tega sem poiskal strokovno pomoč, naredil spremembe v tem, kako porabljam svoj čas, in si določil čas za sprostitev in rekreacijo. Sčasoma sem čutil, da imam stvari bolj pod nadzorom. Če pa česa ne morem nadzorovati, prepustim to v Jehovove roke.«

20. a) Kako lahko svoje skrbi zvrnemo na Boga? b) O čem bomo razpravljali v naslednjem članku?

²⁰ Če povzamemo: Videli smo, kako pomembno je, da svoje skrbi zvrnemo na Boga, tako da iskreno molimo ter beremo njegovo Besedo in o prebranem poglobljeno premišljujemo. Prav tako smo pregledali, kako nam pomaga, da gojimo sad Božjega duha, se o svojih občutkih pogovorimo s kom, ki mu zaupamo, in črpamo moč iz spodbudnega druženja s sokristjani. Naslednji članek bo razpravljal o tem, kako nam Jehova še pomaga, s tem da nam daje upanje na nagrado. (Heb. 11:6)